Next
03. november 2016
Next Ne vem, kako sem ga lahko prezrla. Oprosti, Deer. I'm a terrible person. Uživaj v Nemčiji.
Kot vedno super spisano in oh in sploh čudovito. Meni pa se vseeno zdi, da Erik ni tako slab. Mogoče se motim, ampak odkar sem prebrala nekaj knjig, ki se zelo osredotočajo na legende, asasine in legende, ki SO ZNANE po krvavih ali pa nekaterih groznih dejanjih, vem, da ima vsak človek dve plati in da v svetu "zlobcev" ni vse črno in belo.
03. november 2016
u215282
u215282
Ok
Jz sem kr negala brat to in ostale zgodbe, ker sploh cajta nisem najdla, zdej sem si pa ga in vse prebrala. Tole je prfektno no *-* kako lahko temu rečeš men da je tretjerazredna zgodbica, ker je še boljša kot prvorazredna? Ok po moje Erik ni ubil Lukove sestrice, ampak jo je mogoče Tiin stric? Ja, vem mal nora teorija ampak če je Tia rekla, da je njen stric neki vpleten v to... Mogoče je pršu iz Rusije da bi pomagu Eriku in njegovi bando prevzet oblast? Ok, ja res mal blazne teorije
Next nujno in čimprej prosim
05. november 2016
TIA
Moj palec se je ustavil nad zeleno tipko ‘pokliči’. Luki sem namenila vprašujoč pogled, ta pa je le pokimal in se nasmehnil, da bi me spodbudil. Palec se je končno dotaknil gladke površine zaslona mojega telefona katerega sem nato prislonila k ušesu. Ni minilo dolgo časa, da se je na drugem koncu oglasil nekoliko utrujen in zaskrbljen glas: “Ja?” V glavi si še nisem oblikovala smiselnih vprašanj, niti nisem vedela ali naj se trudim biti prijazna, ali naj ne skrivam svojega suma in takoj preidem k bistvu. Alexei je bil navsezadnje moj stric in imela sem ga rada, zato nisem želela verjeti o njemu nič slabega pa vendar je bilo potrebno zadevi priti do dna.
“Zakaj ne smem v laboratorij?” sem ga vprašala medtem, ko sem živčno grizla svojo ustnico in z nje trgala kožo za kar sem vedela, da bom pozneje obžalovala. Zaslišala sem stričev dolg zavzdih s prizvokom obupa. “Mogoče je bolje če se me nekaj časa izogibaš. Posveti se šoli,” je rekel in odložil. Bila sem presunjena, Alexei še nikoli ni storil česa takega, vedno je bil previden in skrajno prijazen. Poleg tega me je spomnil na jutrišnji test in vrnil se je tisti še predobro znani občutek krivde, ko se nisi učil toliko kot bi se lahko. Tudi Luka je lahko iz mojega obraza razbral, da ni vse šlo kot po maslu, jaz pa sem telefon počasi odložila na mizo in se sesedla na stol.
Ker sem Luki dolgovala pojasnilo sem na kratko rekla: “Rekel je naj se ga izogibam potem pa odložil.” Kar naenkrat me je začela motiti kita v katero so bili speti moji lasje. Želela sem nekako prikriti svoj obraz, ker sem vedela, da svojih čustev ne znam skrivati in da me Luka bere kot knjigo.

“Ga bova jutri poiskala,” je rekel Luka in se odgnal od mize na katero je bil naslonjen. Stopil je do mene, kot, da bi želel še nekaj dodati, nato pa se je le obrnil in odprl okno moje sobe. “Kam greš?” sem ga vprašala in se vzravnala. Obnašala sem se prav otročje, nisem imela dovolj velikega razloga, da se predajam obupu. Moram se spraviti k sebi.
“Malo naokrog. Ne skrbi, pridem nazaj. Predlagam ti, da greš spat, danes se je veliko zgodilo in jutri boš morala biti spočita.” Nasmehnil se je, čeprav tudi sam ni premorel kaj več kot medel in utrujen nasmeh. Kljub temu me je oblila nekakšna toplina, ki je izginila takoj ko je Luka odprl okno in objel me je mraz. On je zdirjal na ulico, jaz pa sem za njim zaprla okno in razmišljala ali mu ga bom mogla sredi noči odpreti, da bo prišel notri. Vedela pa sem, da ne bo šel daleč, če mu je res veliko do tega, da me varuje. Že res, da Erika še nekaj časa ne bo, ampak Črno Revolucijo sestavlja kar nekaj nevarnih ljudi.

Odšla sem v kopalnico, da bi se umila. V nčartu sem imela še večerjo, nato pa spanje. Morala sem se naspati pred testom, saj spanec krepi spomin. Kmalu sem se vrnila v svojo sobo in se izmučena vrgla na posteljo. Mogoče je bilo to preveč za osebo kot sem sama. Spominjala sem se fantazijskih romanov, ki sem jih brala pred leti. Kaj kmalu so mi postali dolgočasni in neizvirni, tako sem se posvetila strokovni literaturi. Do sedaj je bil moj cilj, da postanem ugledna znanstvenica ampak moje življenje je bilo sedaj nekoliko obrnjeno na glavo. Kljub temu nisem želela, da mi to uniči sanje, ne morem pustiti tisti trapasti Črni Revoluciji, da mi prepreči odličen uspeh v šoli in nadaljni študij. Kaj pa mislijo, da so…
Preden sem se zavedala, sem že utonila v globok spanec.

-----------------------------------------------------------------------------------
Hvala za komentarje (In lepe želje, sem preživela Nemčijo )
Raven, ti ne zamerim How could I?
05. november 2016
Next Uf, Tia, kaj pa test! Upam, da se bo izmazala. In tale Alexei se zdi malce sumljv, samo ne bom kaj preveč, ker je mogoče ravno to tisto, kar želiš doseči, kajne Deer? No, vsekakor odlično spisano in jaz komaj čakam na Next
05. november 2016
u215817
u215817
Bo Next?? Super zgodba
10. december 2016
Ah, presenetljivo, zgodba še ni povsem utonila v pozabo.
10. december 2016
u215639
u215639
res mi je všeč tvoj stil pisanja *-*
kako opisuješ dogodke in občutke in vse ostalo
res wow
Next Next Next Next
10. december 2016
... Unfortunately I can't share your enthusiasm. Zadevo sem sicer poslala na natečaj (Z domišljijo na potep) ampak močno dvomim, da bo kaj iz tega. Že tako ogromno žrtvujem, da najdem nekaj časa zase, a da bi imel hkrati čas in navdih ... misija nemogoče.
10. december 2016
u215639
u215639
seveda da bo. sem prepričana. glede na to kako dobro pišeš bi morala objaviti knjigo
10. december 2016
u215817
u215817
Oo ti si šla tudi na ta natečaj! No js nism sla. Speedy je
10. december 2016
u216558
u216558
Next! Oprosti da nisem spremljala redno tvoje zgodbe. Odlicna je!!
20. december 2016
Torej, zgodba je bila izglasovana (zgolj zaradi maloštevilčnosti prispevkov) na natečaju (Z domišljijo na potep) in bo nekega dne knjiga. Zato tukaj ne bo več nextov, bo pa stvar vsaj enkrat napisana do konca
20. januar 2017
u215817
u215817
Ja bravo!
20. januar 2017
Če je kdo še slučajno prejema obvestila iz te teme bi samo predlagala eno super zgodbico, vredna slehernega bralca:
http://www.igre123.com/forum/tema/trindwallski-gozd/187291/1
03. marec 2017
OMIJBOG, VSE SEM PREBRALA IN SEM POPOLNOMA OBSEDENA S TVOJIM TALENTOM ZA PISANJE. Iz srca ti cestitsm in sem tako vesela, da bo ta zgodba enkrat knjiga. Kimaj cakam
12. marec 2017
Yes, Julija, uspelo ti je!
27. maj 2017
Yeah, and now I'm screwed, because everyone wants a second part >.<
Kind of my fault for ending it on a cliffhanger...
27. maj 2017
julija, kupila bi knjigo. kam naj se obrnem?
29. avgust 2017
Knjiga ni v prosti prodaji, doma pa mi je tudi zmanjkalo izvodov, vendar jih bom verjetno še nekaj naročila in se lahko takrat kaj zmeniva ^^
29. avgust 2017
no, super z veseljem vzamem kaj pa knjiznice? jih imajo?
29. avgust 2017
Tole so vse informacije, ki jih imam
https://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=99999&select=(AR=297325923)
Pa naša šolska knjižnica jo ima
29. avgust 2017
uf ful malo knjiznic... skoda, ker bi prodala kar nekaj izvodov, ker jr knjiga v trdi vezavi mogoce bi se lahko obrnila na kaksnega distributerja? npr. Aurora As (preko njih kupujem romane), MK itd. sicer ne bi obogatela ampak nekaj bi le dobila za svoje delo
29. avgust 2017
Ne vem, če mi moja založba, kjer je bila izdana knjiga dovoljuje to pravico. Knjiga je bila izdana namreč v okviru natečaja Z domišljijo na potep.
It's fine though. Ta knjiga ni ravno delo s katerim bi se kaj pretirano rada hvalila... I can do better than that.
29. avgust 2017
lahko vprasas. konec koncev brez zalozbe ne bi slo, ker ti ne mores izdajat racunov, zalozba pa lahko. je pa res, da se pri nam avtor mora potruditi sam. na zalost.
29. avgust 2017
Mhm, mislim, da moras imet precej srece (in denarja, ce zacnes s samozalozbo), da uspes v tem biznisu :/
29. avgust 2017
ja naceloma je res tako. ampak ce ti zalozba zalozi, je potem to njen strosek.
29. avgust 2017
Mhm.
29. avgust 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani