u214431
u214431
Ja, vem da si me čakal 1 mesec, da sem tole prebrala za kar se globoko opravičujem! Seveda je perfektno kn na nekaj me spominja
Next čimprej!!!
12. avgust 2016
u215282
u215282
Uau!
Zgodba je res full zanimiva, pritegne te.
Mene tudi na nekaj spominja, sam ne vem na kaj
Prfektno in Next
12. avgust 2016
u198831
u198831
Po nekaj časa sm se vrnila nazaj na igre in morem rečt, da je ta zgodba res zeeeeeelo zanimiva...tak, da moreš čim prej Next napisat...
13. avgust 2016
u200267
u200267
TIA
Tisti trenutek je v meni vladala zmeda različnih čustev.
Ob pogledu na šakala, sem takoj vedela. To ni bila žival, bil je človek. In to tisti, katerega DNK smo preučevali. Hotel me je napasti in bi me, če tu ne bi bil … Luka. Doktorjev sin. Tisti razvajeni mulec, ki ni pod nobenim pogojem smel več priti v laboratorij. Vsekakor je bil nekaj, česar ne pričakuješ pod oknom svoje sobe. Oddahnila sem si, da sem nosila dostojno pižamo, čeprav je bila misel popolnoma drugotnega pomena. Takoj sem začutila kako se v meni dviga prezir, Luka je name že prej naredil slab vtis. Prav tako si ne bi mislila, da ji bil kakorkoli povezan s primerom šakaljega DNK-ja, poleg tega, da je bil sin doktorja Horvata.

“Če boš kričala…” je začel, a takoj sem ga prekinila: “Izgledam kot nekdo, ki kriči?” Moj glas je bil oster in nepopustljiv. Nisem imela namena skrivati dejstva, da mi fant ni niti najmanj všeč. “Poleg tega mislim, da mi dolguješ razlago.” Tako ali tako sem bila v stvar že vpletena, pa če mi je bilo to všeč ali ne. Takrat sem šele dobro pogledala njegove oči. Bile so tako temne, da bi lahko kar rekla, da so kar črne. V njih je žarela skrita jeza in takrat me je spreletel srh. Nisem bila prepričana ali je bil vir njegovega besa tisti šakala, ali pa se je za tem skrivalo še kaj globjega. Takrat je odvrnil svoj pogled in zavzdihnil.

“Prav. Na lastno odgovornost,” je rekel in podala sem mu roko, da bi ga potegnila skozi okno. Ni je sprejel, temveč kakor mačka skočil na okensko polico in stopil v mojo sobo. “Zdaj se pa važiš pred menoj, kaj?” sem si mislila in prhnila v mislih. “Prosim, šepetaj,” sem rekla tiho, saj bi bila reakcija mojih staršev najverjetneje izjemno negativna, če bi odkrili fanta v moji sobi. Lahko bi jim hitela pojasnevati, da ga ne poznam, a to bi znalo le še priliti olje na ogenj.

“Te je strah, da bi si morda kdo ustvaril napačno predstavo o naju?” je rekel in prišel bližje. Zvito se je nasmehnil in čeprav je nasmeh razjasnil njegov obraz, to ni popravilo mojega mnenja o njemu. Ritensko sem se umaknila in sedla na posteljo. “Nisem vedela, da si tak perverznež,” sem mu rekla brezčutno. Nekaj časa ni odgovoril. Le oziral se je po moji sobi, preučeval polne police in lično pospravljeno pisalno mizo. Na koncu se je naslonil na le-to in me pogledal. V temi so bile njegove oči čisto črne, videla se je le beločnica, ki je žarela v soju ulične svetilke.
“Imenujemo se Povezani. Lahko se spremenimo v živali.”

Tiho sem s svojimi dlanmi nakazala ploskanje. Po strani me je pogledal in jaz sem vstala. “Zelo udarno. Manjkala se je le še strela, ki bi ob tem dramatičnem trenutku osvetlila tvoj obraz v grozljiv chiaroscuro in vsakemu slehernemu gledalcu bi se postavile kocine po konci.”
Luka se je namrdnil ob mojem sarkazmu, bila sem zadovoljna, ko sem ugotovila, da to ni bil odziv, ki ga je pričakoval. Gotovo je bil vajen bolj ustrežljivih deklet. Oprosti, ker bom uničila tvoje sanje o dekletah, ki so vse krhke in prijazne. “Pozabljaš na dejstvo, da bi vsak človek z vsaj povprečnim IQ-jem to, na mojem mestu že sam ugotovil,” sem dodala in nekaj cinizma se je porazgubilo zaradi šepetanja.

“Res te ne maram,” je rekel Luka in prekrižal roke na prsih.
“Sva že dva,” sem mu odvrnila z lahkim glasom in se zazrla v odprto okno. Postajalo je hladno.
----------------------------------------------------------------------------------------
Mnenja? Komentarji? Nexti?
14. avgust 2016
u209910
u209910
Lepo presenečenje, dejansko si napisala nadaljevanje Super je, I ship them even more ... Mi je pa zanimivo, kako hladnokrvno se je odzvala Tia. Drugače pa ... Next, čim prej
14. avgust 2016
u214431
u214431
Next! :3
14. avgust 2016
Next
15. avgust 2016
Next
15. avgust 2016
Next ! Zgodba mi je všeč. V teh časih je težko napisat neki originalnega in čeprav si šel po podobni poti kot so volkodlaki si dodal še več in to mi je všeč.
Nadaljuj čimprej!
20. avgust 2016
šla*
20. avgust 2016
Next
21. avgust 2016
Next. Wow !
22. avgust 2016
u200267
u200267
LUKA

Po nekaj mučnih minutah tišine, ko sva vsak zase trmasto strmela v tla, sem končno začel. Povedal sem ji skoraj vse kar sem vedel. Da se vsak Povezan lahko spremeni v neko žival. Da je naš osnovni namen ta, da ohranjamo stik z naravo oziroma ‘povezanost’. In kako so nekateri v tej moči videli večji potencial in ustvarili Črno Revolucijo, gibanje kjer se pripravljajo, da Povezani zavladajo ljudem. Povedal sem ji o Eriku, šakalu, ki je glavnih pobudnikov Črne Revolucije v Sloveniji. “Moji starši so krivi za smrt njegovih. On pa je ubil mojo sestro,” sem rekel na koncu in se zastrmel v ulično svetilko, ki je oddajala oranžkast soj.

“Žal mi je za tvojo sestro,” je rekla Tia, v njenem glasu pa odkrito sočustvovanje. Čutil sem del sebe, ki je v meni zagorel v hladnem zadovoljstvu, ki je govoril: “Prav ti je, kaj si pa tako nesramna.” Preostal del se je spopadal z njeno odkritostjo, nisem vedel, kaj naj ji rečem, dokler nisem naposled le zamomljal tih ‘hvala’. V Tiini sobi se je spet naselila tišina, vendar ni bila nevdržna, pa tudi spokojna ne. Samo tišina.

“Torej, ti si bil tukaj, da bi me ščitil pred Erikom?” je naposled vprašala Tia, njene čokoladne rjave oči pa so strmele vame. Pokimal sem in rekel: “Če bom imel srečo, ga bom enkrat dokončno ubil.” Moj glas se je na koncu nekoliko zatresel, ko se je v meni spet naselila tista jeza, sovraštvo do morilca moje sestre. A Tia ni odvrnila pogleda, niti ni pokazala nobenega strahu. Kot, da je sprejela to jezo, kot del mene. Mogoče me je razumela. In ta misel je v meni sprožila do sedaj neznano vznemirjenje.
“Si že kdaj koga ubil?” je vprašala, njen glas je bil enakomeren, še vedno tih, a na nek način nepopustljiv, kakor, da zahteva odgovor za vsako ceno. Odkimal sem: “Ne -“ Tia me je prekinila: “Misliš, da je tako lahko? Nekoga ubiti? Ne glede na to, kaj je storil.” V presenečenju mi je pogled obstal na njej in spet se je v meni naselil tisti občutek oziroma spoznanje: res je nisem maral.
Začel sem razmišljati o njenem vprašanju. Nikoli se nisem poglabljal v to, bilo je preprosto, moral sem maščevati sestrino smrt. Poleg tega sem vedel, da mi tudi Erik ne bi prizanašal.
Takrat je Tia prišla bližje ter spet spregovorila: “Obžaloval boš. Poleg tega je maščevanje za šibke ljudi.” Obrnila se je in odšla k okenski polici, na katero se je naslonila. Gledala je na ulico skozi okno, njen obraz pa je oranžkasto žarel.
“Praviš, da sem šibek?” sem rekel jezno. Nihče me ni tako zmerjal. “Sploh veš kako je, ko ti ubijejo sestro? Se sploh zavedaš te izgube? Seveda se ne, tvoje življenje je popolno! Razvajena si, da veš -“ Utihnil sem, ko mi je v čelo priletela neka majhna stvar in se odbila na tla. Bila je bela in pravokotna. Radirka. Tia je bila obrnjena proti meni, bila je tema, a zdelo se mi je, kot da njene oči žarijo.

“Nisem elektron, pa kljub temu vem, da se okrog jedra vrti po elektronski ovojnici. Vem, da nisi preveč za znanost, ampak mislim, da razumeš,” je rekla in se nasmehnila. Bil je nekak zadovoljen nasmešek, ki je pravil: ‘Zmagala sem.’

“Če boš taka do mene, te bom pustil samo, da te Erik požre,” sem ji siknil. “Dvomim, da sem užitna,” se je tiho zasmejala. Čeprav sem bil še vedno jezen, sem se zvito nasmehnil in odvrnil: “Da, strupena si.” Tia se je nato odrinila od okenske police in prišla bližje k meni. Ker sem bil dobrih 20 centimetrov večji, je morala nagniti glavo nekoliko nazaj, da me je lahko videla direktno v oči. Prav zato, se je nisem bal. Karkoli že reče, fizično je nemočna.
“Tako slaba pa spet nisem, no,” je rekla. Kotički njenih ust so šinili navzgor in vame je zrla, tokrat s sproščenim pogledom. Ali pa je bil njen pogled celo … zapeljiv?!
Dvignil sem eno obrv in stopil korak bližje, da sva se že skoraj dotikala. Ni se umaknila.

Bilo je kot, da bi imelo moje telo svoje mišlenje. Desna roka je zdrsela prek Tiine rame, do komolca, čutil sem, kako je trznila ob dotiku. Ali sem jaz povzročil kurjo polt, ali pa je bila že tam, nisem vedel. Leva roka pa je pogladila njene temno rjave lase, ki so bili na otip nenavadno žametni, dlan pa je nato objela njeno toplo lice. Sklonil sem se in svoje ustnice pritisnil na njene.
----------------------------------------------------------------------------------------------
Oh well, that escalated quickly
22. avgust 2016
Next
22. avgust 2016
Next
22. avgust 2016
u214431
u214431
Next
22. avgust 2016
u215787
u215787
Wow *-* Ena redkih zgodb na igrah, ki me je pritegnila že pri prvem poglavju. Kar padla sem not c: Next
22. avgust 2016
u209910
u209910
ship them even more!
ne, ampak resno, na tej točki se odločiš zaključit?? zamerim ... ampak, če damo to na stran, sem BLAZNOOO zadovoljna s potekom dogodkov. nadejam se več takih trenutkov
22. avgust 2016
Woow. To close, a bit erotic! Hopefouly they'll countinue. Next. Ker brez njega pač ne gre.
24. avgust 2016
u215639
u215639
Next
24. avgust 2016
u200267
u200267
TIA
Zaprla sem oči in se prepustila. Pred očmi sem še vedno imela njegov pogled, ki se je spremenil iz jeznega v hudomušnega, nato pa kar naenkrat postal nenavadno zasanjan in topel. V meni se je prepiralo na tisoče različic, izbirala sem med večimi odzivi. Del mene je kričal, da ga odrinem stran, da zakričim, da se uprem z vzo silo. Spet drug delček je bil neizmerno zmeden, zahteval je odgovore. A izbrala sem potrplenje. ‘Zakaj pa ne?’ je bila misel, ki je šinila skozme in oklenila sem se je, kdo ve zakaj. Morda nisem želela zagnati panike, da ne bi zbudila staršev. Ali pa sem bila preveč radovedna, saj me ni še nihče poljubil. Možnost, da mi je Luka všeč, sem potisnila daleč na stran, o tem bom razmišljala kasneje. Morda je izbira izvirala tudi iz moje dolgoletne osamljenosti, iz mojega srca, ki je hrepenel po bližini. Vse te misli, so se v moji glavi zvrstile v pičli sekundi, nato pa sem se osredotočila na Luka.

Občudovala sem močne roke, ovite okrog mene, dajale so mi občutek varnosti, saj tudi če bi se sesedla, bi me ujele, še preden bi se zgrudila na tla. Ko mi je uspelo najti trenutek, da sem skozi nos potegnila nekaj zraka v moja pljuča, sem nehote ujela njegov vonj. Nisem vedela kam naj ga uvrstim, še nikoli nisem vonjala ljudi, razen tistih, katerih parfum se je vohal na pet metrov. Pa vendar mi je bil na nek način všeč, vonj, na katerega bi se lahko navadila. In nazadnje so bile tu še njegove ustnice. Tople in vabeče. Saj ne, da bi se spoznala.

Preko odprtega okna je zapihal hladen piš vetra in zmrazilo me je. Odprla sem oči, ko se je Luka ustavil in stopil korak stran, svoje roke pa potegnil k sebi. Zavedala sem se, kako mi gorijo lica in tudi pri njemu sem zaznala znake zadrege. Pogledal je nekam vstran, z roko pa se pogladil po vratu.

Vse tiste misli, ki sem jih prej odrinila na stran, so se vrnile nazaj z vso silovitostjo. Nešteto vprašanj, ki so se začela z ‘zakaj’, nešteto misli, ki so bile zastrašujoče absurdne ali pa gola resnica. Nisem se uspela odločiti.

Stopila sem k Luku, uprla svoje roke v njegov hrbet in ga začela potiskati proti oknu. “Iti moraš,” sem zašepetala, ne samo, zato, ker sem se trudila biti tiha, pa tudi zato, ker sem sumila, da bi se mi glas izdajalsko tresel. Ni se upiral. Bil je po vsej verjetnosti tako zmeden kot jaz in jaz, sem nujno potrebovala čas za razmislek. Opazovala sem ga, ko je spretno skočil skozi okno in elegantno pristal. Nato sem zaprla okno in zagrnila zavese. Niti nisem želela vedeti ali je še vedno tu ali je ostal.

Globoko sem vdihnila in počasi spuščala zrak preko mojih nosnic. Nato sem se usedla na posteljo, ko sem ugotovila, da moja kolena iz nenznanega razloga postajajo nestabilna. Med zmedo v moji glavi je prevladalo le eno vprašanje:
Je ta poljub kaj pomenil?
---------------------------------------------------------------------------------------------------
And what do YOU think?
24. avgust 2016
Defenitivno je poljub neki pomenu Drgač pa super pišeš Next !
24. avgust 2016
Hoho, me prav zanima, kaj se bo zgodilo z njima. Ne vem, če je poljub kaj pomenil. Zagotovo Tia Luko privlači, a to ne pomeni vedno, da bi rad kaj imel z njo. Maybe it was just old good lust.
Mogoče pa...
Pišeš odlično in jaz komaj čakam Next.
24. avgust 2016
u215639
u215639
Next
24. avgust 2016
u215787
u215787
Next ^^
24. avgust 2016
u209910
u209910
Če je kej pomenu? No ... ČE SLUČAJNO NI SI MI UNIČLA CELOTEN SISTEM SHIPANJA, ZATO DEFINITIVNO NEKEJ POMEN! Ampak ja, možno je tudi, da je bil samo poljub nenadnega navdiha, brez prave vrednosti ... Navijam za prvo možnost.
Next
25. avgust 2016
u200267
u200267
Naslednji del je pravzaprav že napisan, a upam še na kakšen Next Drugače pa hvala za vse komentarje ^^
25. avgust 2016
u214431
u214431
Next
26. avgust 2016
Pravzaprav sem pričela brati na pobudo Crazy Artist. Vsekakor zanimiva zgodba, k pritegne bralca. Več pa ob naslednjem nextu.

Next!
27. avgust 2016
u210820
u210820
Next
27. avgust 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani