Bližal se je konec devetega razreda in kot vsi devetošolci sem se morala tudi jaz odločiti na katero srednjo šolo grem. Po dolgih mesecih odločanja in premišljevanja sem se odločila, da grem v sosednjo Italijo v slovensko šolo.

Končno so prišle poletne počitnice in s tem tudi konec osnovne šole. S sošolci smo se poslovili, tudi če si nismo bili tako blizu. Ker sem se v razredu razumela samo s tremi prijateljicami, zame to ni bil zelo žalosten dogodek, a vseeno me je malo stisnilo pri srcu, ko me je objel sošolec s solznimi očmi, s kateri sem komaj kdaj spregovorila in dejal, da me bo pogrešal.

Tako so minile poletne počitnice in prišel je 10. september in s tem prvi dan srednje šole. Oblekla sem najlepše črno krilo in oprijeto rdečo dolgo majico, obula 3cm viske petke in se odpravila v šolo.

Prišla sem v zgradbo, kjer nisem poznala nikogar. Poklicali so prvšolce v knjižnico, kjer smo se posedli na stole. Zraven mene se je usedel visok svetlolasi fant, z zelenimi očmi. Na glavi je nosil kapo s šilcem in bil oblečene v svetlo modre kavbojke in živo rdečo majico. Poleg njega so se usedli njegovi prijatelji. Pogledal me je in se mi nasmehnil in v slabi slovenščini dejal: „ Ciao, sem Patrik. In ta deklica zraven mene je...?" Malce sem ga čudno pogleda, če govori z mano in na obrazu mu je sijal prekrasen nasmeh. Vrsta belih zob se je kazala izpod njegovih ustnic. Hitro sem mu odgovorila, da sem Rozi. Še bol se je nasmehnil:"Uau, kako lepo ime...Rozi. No, Rozi, na katero šolo greš?" Nasmehnila sem se mu in odgovorila: „Uh, grem na tisto ekonomsko...kako ji je že ime?" Nisem se mogla spomnit imena šole. Počutila sem se čudno in malo me je bilo sram. Fant je opazil mojo zadrego in hitro mi pomagal z imenom šole. Še bol se je nasmehnil in še več belih zob mu je pokukalo iz ust. Obraz mu je zažarel. Nasmehnila sem se mu in malo zardela z velikim vprašajem na obrazu. Patrik je hitro začel razlagati, da tudi on gre na isto šolo in da bova sošolca. Neprijetno tišino je prekinil njegov prijatelj, ki se mu je naslonila z roko na njegovo koleno in me začel spraševati ista vprašanja kot Patrik. Nisem mu uspela odgovoriti niti na eno, ker me je Patrik prehitel in mu vse povedal. Ko pa je vprašal po priimku me je Patrik pogledal in dejal:"Mucci. To je moja žena Rozi." Pogledal sem ga in on se je nasmehnil, čisto ničesar kriv. Njegov prijatelj naju je pogledal-najprej mene nato še njega. Hitro se je obrnil k ostalim fantom in se začel pogovarjati z njimi. Midva s Patrikom pa sva se naprej pogovarjala. Pogovor je prekinil visok suh profesor. Začel nam je predavati o varnosti v šoli. Na koncu smo morali opraviti test o tem, ki je bil v italijanščini. Profesorju sem povedala, da ne znam italijanščine in da če mi on lahko pomaga. Vprašal je Patrika, če mi lahko on pomaga. Patrik se je nasmehnil in spet se je pokazala vrsta belih zob, dejal je: "Z veseljem bom pomagal tej prelepi deklici tukaj." Zardela sem in vzela vprašalnik zame in zanjga.
29. december 2018
Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri element nekdo poseduje in koliko je odvisno od tega, kaj posedujejo starši in splošna pogostost.
Jaz imam zemljo in zrak. Zemljo od očeta, ki je imel še ogenj in zrak od mame, ki je poleg tega posedovala prav tako ogenj. Po temtakem bi lahko imela tudi samo zelo močan ogenj, ali zemljo in ogenj, ali zrak in ogenj, ali pa, kar je manj verjetno kar tri elemente, ampak to je redkost. Vsake toliko let, pa se v Signumu rodi tudi kakšen s štirimi elementi in to ni pogojevano z ničimer. Med temi elementi nikdar ni duha, poseduje pa tega in samo tega, otrok dveh takih Signumcev. Tako je element duha zelo redek, saj se skoraj ne deduje. Staršema, kjer ima eden štiri elemente in en duha se rodi otrok z vsemi petimi elementi.

V drugem letniku se dodajo še veščine kuhanja, preživetja v divjini, rokovanja z orožjem, samoobrambe, zdravilstva, zemljepisa in dela z živalmi.
V tretjem letniku moramo od zgoraj naštetih veščin izbrati tri ali štiri, ki se jih lotimo bolj podrobno in v sedmem enega, ki ga ispilimo do potankosti. Ovladovanje elementov je vključeno v vsa leta šolanja, a ga je z leti manj.
Jaz sem izbrala delo z živali, zdravilstvo in preživetje v divjini. 29. december 2018Igniseane Moje ime je Karana. Svet v kateren živim je čudovit, a poln nevarnosti.
Stara sem 14 let in pred kratkim so mi umrli starši. Zdaj nimam družine in popolnoma sama bi bila, če nebi imela prijatelja Edana.
Včasih mi dela družbo a sva večina časa oba prezaposlena. Njegova družina mi vsake toliko priskoči na pomoč, sicer se pa kar dobro znajdem.
Živim v hiški na drevesu, tako kot tudi kar nekaj drugih prebivalcev. Naši domovi so postavljeni v Diligrumskem gozdu povsod okoli velikanske jase. Nekaj kilometrov stran, okrog nje teče smaragdno zelena reka Averines, ki nevarnejše živali drži stran od obljudenega dela.
Gozd se rasprostira še stotine, ponekod pa tisoče kilometrov stran od nje.
Severno od Diligruma leži Zmajevo gorovje, znano predvsem po Zmajevih jamah, saj tam te živali tudi živijo.
Južno se rasprostirajo zeleni travniki polni čudovitih rož. To je Viridia. V teh krajih ne poznajo zime, kar je razlog, dobre poselitve.
Vshodne dežele-Aquor, so znane po vročih vrelcih, ki brizgajo zdravilno vodo. Ta voda zdravi marsi katero bolezen in se pogosto uporablja v zdravilstvu in zvarkarstvu.
Zahod je takoj za severom najbolj negostoljubna dežela. Samo močvirje, strupeno blato, živi pesek, smrtonosne živali-Aedes. Prebivalci živijo isključno na drevesih, nad močvirji, od katerih so tudi odvisni.
Vse te dežele pa povezuje morje Salis.
To je svet, v katerem živim, Signum.
Pa se vrnimo domov. Sredi naše jase stoji, milo rečeno, velikanski grad, ki v glavnem pripada ljudstvu. V pritličju so odprti hlevi, ki živalim z jase, v časih, ko narava kaže svojo krutost in neprizanesljivost nudijo zatočišče.
A nikoli jim ne krademo svobode. Kadar želijo, lahko v hlevih najdejo hrano in vodo, pa tudi zdravimo bolne in pomagamo osirotelim mladičem, to pa nam vselej povrnejo s svojo naklonjenostjo.
V višjih nadstropjih so šola in prostori, ki pripadajo zdravilcem. Poleg njih so spalnice za bolnike ali pa kogarkoli že, ki bi jo potreboval, najbolj so polne pozimi in ob hudih deževjih, kadar Averinesini potoki poplavljajo tako hudo, da voda doseže hiše.
V takih časih pridejo prav tudi sicer prazne sobane, kjer potekajo zborovanja.
Potem so še prostori, kjer potekajo sojenja in soba poglavarja ter njegove žene.
Pa skladišče. Pri nas kraje skoraj ne poznamo. Vsak vzame, kar potrebuje in točno toliko kolikor potrebuje.
Sicer pa se trudi sam skrbeti zase in tudi nekaj prispevati skupnosti, po svojih zmožnostih seveda.
Zraven hlevov je še orožarna. Tudi orožje pripada vsem, pa kuhinja.
Jasa je dom mnogih živali, je prostor za druženje, pa tudi zelo velik del urjenja poteka tu. Mnogi imajo na jasi postavljena svoja skalnata bivališča.
Šolsko urjenje se prične z enajstimi leti.
Prvo leto je namenjeno isključno obvladovanju moči. Mi Signumci posedujemo moči obvladovanja petih elementov, ognja, zemlje, vode, zraka in duha.
Kateri
21. januar 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg