Bližal se je konec devetega razreda in kot vsi devetošolci sem se morala tudi jaz odločiti na katero srednjo šolo grem. Po dolgih mesecih odločanja in premišljevanja sem se odločila, da grem v sosednjo Italijo v slovensko šolo.

Končno so prišle poletne počitnice in s tem tudi konec osnovne šole. S sošolci smo se poslovili, tudi če si nismo bili tako blizu. Ker sem se v razredu razumela samo s tremi prijateljicami, zame to ni bil zelo žalosten dogodek, a vseeno me je malo stisnilo pri srcu, ko me je objel sošolec s solznimi očmi, s kateri sem komaj kdaj spregovorila in dejal, da me bo pogrešal.

Tako so minile poletne počitnice in prišel je 10. september in s tem prvi dan srednje šole. Oblekla sem najlepše črno krilo in oprijeto rdečo dolgo majico, obula 3cm viske petke in se odpravila v šolo.

Prišla sem v zgradbo, kjer nisem poznala nikogar. Poklicali so prvšolce v knjižnico, kjer smo se posedli na stole. Zraven mene se je usedel visok svetlolasi fant, z zelenimi očmi. Na glavi je nosil kapo s šilcem in bil oblečene v svetlo modre kavbojke in živo rdečo majico. Poleg njega so se usedli njegovi prijatelji. Pogledal me je in se mi nasmehnil in v slabi slovenščini dejal: „ Ciao, sem Patrik. In ta deklica zraven mene je...?" Malce sem ga čudno pogleda, če govori z mano in na obrazu mu je sijal prekrasen nasmeh. Vrsta belih zob se je kazala izpod njegovih ustnic. Hitro sem mu odgovorila, da sem Rozi. Še bol se je nasmehnil:"Uau, kako lepo ime...Rozi. No, Rozi, na katero šolo greš?" Nasmehnila sem se mu in odgovorila: „Uh, grem na tisto ekonomsko...kako ji je že ime?" Nisem se mogla spomnit imena šole. Počutila sem se čudno in malo me je bilo sram. Fant je opazil mojo zadrego in hitro mi pomagal z imenom šole. Še bol se je nasmehnil in še več belih zob mu je pokukalo iz ust. Obraz mu je zažarel. Nasmehnila sem se mu in malo zardela z velikim vprašajem na obrazu. Patrik je hitro začel razlagati, da tudi on gre na isto šolo in da bova sošolca. Neprijetno tišino je prekinil njegov prijatelj, ki se mu je naslonila z roko na njegovo koleno in me začel spraševati ista vprašanja kot Patrik. Nisem mu uspela odgovoriti niti na eno, ker me je Patrik prehitel in mu vse povedal. Ko pa je vprašal po priimku me je Patrik pogledal in dejal:"Mucci. To je moja žena Rozi." Pogledal sem ga in on se je nasmehnil, čisto ničesar kriv. Njegov prijatelj naju je pogledal-najprej mene nato še njega. Hitro se je obrnil k ostalim fantom in se začel pogovarjati z njimi. Midva s Patrikom pa sva se naprej pogovarjala. Pogovor je prekinil visok suh profesor. Začel nam je predavati o varnosti v šoli. Na koncu smo morali opraviti test o tem, ki je bil v italijanščini. Profesorju sem povedala, da ne znam italijanščine in da če mi on lahko pomaga. Vprašal je Patrika, če mi lahko on pomaga. Patrik se je nasmehnil in spet se je pokazala vrsta belih zob, dejal je: "Z veseljem bom pomagal tej prelepi deklici tukaj." Zardela sem in vzela vprašalnik zame in zanjga.
29. december 2018
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg