POD MESEČINO

1. POGLAVJE ŠE PIŠEM

Problem*

Nzk.

1. Poglavje: Jack me zmede



Driiiing!!! Hana z roko poči po uri in si vzglavnik da na glavo. Čez pet minut pride njena mama v sobo in ji pove, da se bo šola že začela čez pol ure. Hannah tako takoj vstane. Obleče se v črne pajkice, ki imajo na kolenih umetno usnje, obleče si črno majico, ki na njej piše KEEP KALM AND ENJOY LIFE. Pride v kuhinjo in si speče dva jajca. Ko poje si na hitro umije zobe in si obuje črne škornje s peto in obleče temno zeleno jakno. Potem ji zazvoni telefon. Pokliče jo neznana številka. Telefon prime v roke in se javi. Sliši samo glasno dihanje. Telefon nemudoma odstrani in prekine klic. Telefon pospravi v svojo torbo in odide v šolo. Ko pride sreča svojo prijateljico Lariso. Larisa jo objame in skupaj odideta v razred. Larisa ji je na dolgo povedala kaj je delala med počitnicami. Hannah je sploh ni poslušala. Potopila se je v misli kaj se bo zgodilo to leto. Imela je slab občutek. Ko sta prišle pred razred je bil zaklenjen. Hana je slišala znan glas. Ni vedela kaj govori, a je vseeno prisluhnila. Prišla je učiteljica in odklenila vrata. Imeli smo slovenščino. Potem nam je že prvi dan razdelila naslov za plakate. Jaz sem dobila plakat o Luni. Ko je bilo pouka konec sem z Lariso odšla domov. Doma sem se preoblekla v navadna oblačila (spet črna, saj je moja najljubša barva). Odšla sem po dolgi poti. Ob poti so bila posajena drevesa. Splezala sem na malo višjega in tam sem sedela kakih dve uri. Potem sem se počasi vrnila domov. Videla sem kuščarja ki se je zataknil med neko kovinsko stvarjo. Pomagala sem mu priti ven in ga vzela domov. Dala sem mu ime Albert. Ne vem zakaj ampak tako sem mu dala ime. Doma sem začela delati plakat. Prebrala sem veliko zanimivih stvari. In, ko sem brala, sem vmes opazila, da so omenjeni volkodlaki. Malo me je zmrazilo. Ko sem končala sem bila kar malo ponosna na sebe. Nisem se še ga naučila na pamet, saj sem tisto o volkodlakih zelo dolgo brala. Mami me je prišla opozoriti naj grem spat, saj je bila ura že polnoč. Preoblekla sem se v spalno srajco in v postelji sem se učila plakat. Naslednji dan v šoli smo dobili novega sošolca Jacka. Čez par tednov sva bila zelo dobra prijatelja. Nekoč m je Jack prosil, da bi bila njegova punca. Takoj sem privolila. Toda rekel mi je, da potrebuje prej narediti preizkušnjo. Morala sem iti po dolgi temačni poti. Ali si prepričan Jack?! Komaj spravim iz sebe. Odvrnil mi je, da ni. A vseeno sem odšla. Pogoltnila sem cmok sline, ki sem ga imela v grlu. Stopila sem naprej. Jack se takrat sovražno nasmehne in izgine. Videla sem črno senco. Nož sem iztegnila proti njej. Takrat pa Jack plane name in me ugrizne. Stečem naprej. V glavi mi bobnijo besede »Ni poti nazaj« Zakričim in se usedem na tla. Pokrijem si ušesa in potem začutim, da se mi nekaj bliža. Odprem oči in vidim svetlobo. Hotela sem sem se jo dotakniti. A čez njo pridejo temne sence. Zaprem oči. Takrat me nekdo objame in mi reče naj se zbudim. Odprem oči in vidim mami. V rokah drži kakav, ki mi ga da. Sprva mislim, da sem le sanjala a kmalu spet začutim ogriz. Takrat si prisežem, da bom Jacku nekaj naredila. Spomnila sem se, da sem bila v beli spalni srajci in tekala po gozdi, da sem slišala glasove in, da me je nekdo ugriznil.

ok

2. POGLAVJE: Varuh




Mami se zahvalila in je odšla. Takoj, ko je zaprla vrata, da so se vsi plakati stresli. Pogledala sem na kraj kjer me je nekdo ugriznil. Bilo je čudno. Bil je odtis zob in iz njega so se vile črne črte. Že sem odprla usta, da bi zakričala a sem si premislila. Belo obleko sem si nazaj pokrila čez ramo in odšla v kuhinjo. Odložila sem kakav in malo se mi je zvrtelo. Mama me je vprašala če sem v redu. Da, sem ji odgovorila. Odšla sem v sobo in se vrgla na posteljo. Nezavestno sem se premikala po postelji. Ne morem opisati kakšen je občutek. Kot, da bi te nekdo vlekel in te poskušal raztrgati na drobne koščke. Kar naenkrat je ponehalo. Zdelo se je kot, da letim po nebu. Zakričala sem in vse je ponehalo. Sedela sem na svoji postelji, kot da se ni nič zgodilo. Oddahnila sem si. Vstala sem se preoblekla, pograbila torbo in odšla v šolo. Imela sem privide (vsaj mislim). Vedno, me je spremljal beli tiger. Ko se mi je kdo približal z jeznimi očmi, je na njega zarenčal kot, da bi bil moj varuh. Ko sem prišla v šolo, Jacka ni bilo nikjer. Vse klopi sem pregledala. Ni ga bilo. Ne vem, zakaj ga ni, premišljujem v svoji glavi. »Hana!!!« zakriči učiteljica. Dvignem pogled in vidim, da me je izžrebala za spraševanje. Počasi vstanem, pograbim zvezek in grem pred tablo. Tam me učiteljica vpraša, če kaj vem o volkodlakih. To vprašanje mi premakne možgane v lobanji. Tako padem po tleh in tiger me začne lizati. Njegova topla slina me je uspavala. Zavohala sem vonj po zdravniških rokavicah. Tako sem odprla oči. Zraven mene je sedel zdravnik. Obraz je imel podoben Jacku. » Jaz sem Edmund« mi reče zdravnik. Jaz sem Hana mu rečem, a me ne sliši. Začutila sem, da imam v ustih nekaj, kar ima okus po kovini. Zdravnik mi poda ploščo z brisačko in flumastrom. Napisala sem, kaj se je zgodilo. »Pri spraševanju, si kar padla na tla, in si padla v nezavest. Učiteljica te je pripeljala sem. Pomagali ti bomo«. Prav, sem napisala na ploščo. Črna barva se je spremenila v rdečo in se polila po moji roki. Za čuda, je to opazil tudi zdravnik. Barva se je strdila in pisalo je »Ni poti nazaj«. Edmund se mi je sovražno nasmehnil in odšel iz sobe. Spet sem imela tisti napad, kot zjutraj. Tokrat me je tiger odnesel k vratom in tam je butal na vrata dokler ni prišel zdravnik. Zdravnik je takoj planil v sobo in me videl, kako se tresem in imam krvavo rdeče oči. Spravim me je nazaj na posteljo in v roko zapičil pomirjevalo. Moj veke so prekrile oči. Ko sem se zbudila, je tiger sedel v kotu in me gleda. Za roko me je držala mama in mi govorila, da je vse v redu. Po tednu dni sem odšla iz bolnišnice. Tiger je hodil tesno ob meni. Božala sem ga in pot naju je pripeljala do nekega drevesa. Morala sem se ga dotakniti. Ko sem se ga dotaknila se je zgodilo nekaj čudnega. Tema je prekrila nebo i prišel je mesec. Tiger me je pogledal s prijaznimi očmi potem se pa zazrl v mesec. Skupaj sva sedla in gledala, vse dokler nisem zaslišala sovražno smejanje.

Next

Next

Next

tole še spada pod 2. poglavje

Nisem mogla zaspati, pa če sem se še tako trudila. Mislila sem, kaj je bil tisti smeh in kaj se je zgodilo s tigrom. Nisem morala verjeti kaj se je zgodilo z mojim življenjem. Bedela sem š pozno v noč. Dlje, ko sem bila budna bolj sem hrepenela po naravi. Hotela sem skočiti skozi okno, in da bi moji prsti začutili mehko travo. Nisem si morala pomagati. Odprla sem okno in moje nohte zaril v travo. Nekaj hladnega mi prekini misli. Ozrem se v smer z katere je priletelo. Tiste rdeče oči, ki zdrobijo moč, ki jih ne morem premagati. »Bravo« mi pravi glas. Jack? Odvrnem, saj je bil čisto podoben. Prepoznala sem ga po njegovem sladkem naglasu. Iz temine se je res prikazal Jack. Odšla sem k njem in ga udarila v njegovo lice. Kaj si mi storil?! Zavpijem na Jacka. Ta mi pokrije usta, kot da nebi hotel, da me kdo sliši. Polizala sem ga, da bi odmaknil njegove roke. Kri. Njegove roke so imele okus po krvi. S svojimi nohti ga popraskam in po njegovi bledi koži, steče kri. Takrat se obrne k meni in me poljubi. Njegove tople in mehke ustnice se me nežno dotaknejo mojih ustnic. Nazaj sem ga poljubila. Mesečina naju pokrije. Ta občutek je bil božanski. Mesec je bil poln. Skupaj sva zatulila, še enkrat sva se objela, potem pa se je Jack spremenil v volka in odšel. Sedela sem se na mokra tla. Tiger je spet prišel in se naslonil name. Tam sva sedela in uživala v razgledu na luno, dokler ni krik prekinil tišino. Ni bil tak krik, ki bi klical na pomoč ampak krik, ki opozarja, da beži. Zato sem stekla k hiši. Pred prehodom je stal nek fant. »Edmund sem!«. je dejal. Bil je čeden, bolj prava beseda za njega je privlačen. Počasi je stopal po stopnicah, kot da bi pazil, da ne pade. Jaz hodim nazaj. Potem začne govoriti «Hana, ki njena lepota celo prekosi mene«. Kaj hočeš mu pravim in še kar hodim nazaj. »Kaj hočeš?!« napol zarenčim na njega. Hočem, da ubiješ nekoga! Ob teh besedah padem na tla. Sprva je zgledalo, da mi Edmund poskuša pomagati. Pa sem se zmotila. Kratek nož, mi je zaril v moj trebuh. Potem pa potegnil ven. Naslonil se je k meni in začel lizati kri. Tiger je skočil na Edmunda in ga ugriznil. Edmund je takoj odšel. Izginil je. Prav tako tiger.

Zelo dober Next! Next

KMALU BO PRIŠLO!!!

Obležala sem na travi. Topla kri mi je tekla po trebuhu. Bolelo me je, a nisem čutila. Tam sem obležala in zrla v nebo, na katerem je bilo videti na tisoče zvezd. Čez čas, moja ušesa niso več videla in moj oči niso videle. Ničesar ni. Začutim mrzle dlani, ki me objamejo in dvignejo. Nisem vedela kaj se dogaja. Nekaj me močno strese. Še enkrat. Še enkrat. Takrat je nehalo. A potem mi je nekdo nož zaril v moj trebuh. Moje oči so spustile solze. Spet je vse nehalo in potopila sem v globok spanec. Zbudim se in se usedem. Spet sem v neumni bolnišnici. Videla sem, da sem na infuziji. Tisto iglo sem potegnila ven. Moja oblačila so visela čez stol. V trenutku sem vstala, pograbila svoja oblačila in se oblekla. Kapuco sem si poveznila čez glavo in odšla iz sobe. Zdravnik je opazil in se mi postavil na pot. Nisem ga videla, zato sem se zaletela vanj. »Kam pa kam?« me je vprašal z globokim glasom. »Domov« sem z odločnim glasom odgovorila. »To pa ne!« mi je odgovoril in me obrnil, da bi me pospremil do sobe. Svoje roke sem raztegnila, da so se dotaknile stene, da me nebi mogel premakniti. Zdravnik je poklical še dva zdravnik, a tudi ta me nista morala premakniti. Prišel je še nov zdravnik, a ta me ni hotel porivati, in mi je v hrbet nekaj zapičil. Neko hladno tekočino. Vsi zdravniki so me spustili, saj so mislili, da bom zaspala (vsaj izgledalo je tako). Obrnila sem se in vsi zdravniki so me presenečeno gledali. Zatekla sem v nasprotno smer in sem se zaletela v nekega fanta, ki je enako bežal. Gledala sva si v oči. Nasmehnem se mu, in on se meni. Zdravniki pridejo iz obeh straneh in naju zvlečejo stran. Dobesedno me vlečejo po tleh, da me opraskajo tla. Ko pridemo v mojo sobo, me preoblečejo spet v tista smrdljiva oblačila in mi spet v roko zapičijo tisto iglo, ki sem si jo prej dala ven. Ko še zadnji zdravnik zaloputne z vrati se potopim v svoje misli. Kdo je tisti fant se sprašujem. Po pol ure imam razmišljanja domov in prižgem glasbo. »I hate u i love u« zapoje in zavijem z očmi in prestavim naprej, zato, ker me vse ljubezenske stvari spominjajo na Jacka. Nekaj me poliže po roki. Svoje oči in misli takoj obrnem tja. Spet je tam sedel tiger in me ljubeznivo gledal. Z roko sem potrepljala po postelji, da bi prišel gor. Tiger me je prestrašeno pogledal in se prekucnil, tako, da sem videla njegovo levo stran. Tam je bila globoka ureznina. Primem se za usta in stopim iz postelje. Moje noge so bile nenadoma zelo krhke in komaj stopam po mrzlih tleh proti tigru. Ko pridem do njega, sedem in ga pobožam. Stopim k umivalniku in robček zmočim in g dam na rano. Tam zaspim. Ko se zbudim ležim v postelji in tam je fant s katerim sva se včeraj zaletela. Ko do konca odprem oči vidim kako bulji vame in me drži roko. Roko takoj odmaknem in ga počim po njegovem licu. »Kaj sem ti naredil?« me vpraša. »Ne vem no… Samo prišel si sem, buljiš vame kot da sem iz drugega planeta in držiš me za roko!« napol zakričim na njega in se zraven ozrem po sobi če je kje tiger. »Oprosti nisem te hotel prestrašiti« mi pravi. Z grdim obrazom se obrnem k njemu in mu pravim »Nisi me prestrašil bedak!« in ga ošinem z grdim obrazom. »Niti tvojega imena ne poznam.« mu pravim in ga še vedno grdo gledam. »Moje ime je Erik!« mi z priliznjenim glasom pravi. »No Erik« nadaljujem »če bi bil tako prijazen in svojo rit premakneš nazaj v svojo sobo?« z odločnim glasom pravim. »Okej no!« in je vstal in počasi odšel. Pri vratih se je vstavil in se obrnil k meni in mi rekel »Aha skoraj bi ti pozabil povedati! Edmund je zelo, zelo razočaran nad tabo« in potem je odšel. Še par minut po njegovem odhodu sem gledala v vrata in razmišljala o tem kaj je rekel.