~Lily~
~Lily~
Tukaj je moja zgodba. Upam, da bo boljša od moje prve. No, saj to boste presodili sami. Je izmišljena.

UVOD
Ogenj, zemlja, voda, zrak in duh.
Verjetno vam je že jasno o čem govorim. Pet elementov, vsak je že slišal zanje. So nekaj najbolj osnovnega na tem svetu, brez njih ne more obstajati nič.
Pa si vedel, da smo celo mi del njih? Košček vsakega spi v slehernem človeku tu na zemlji. A en del je vedno večji od ostalih petih. Seveda! Zato pa smo si tako različni.
Kdor ima več ognja je zelo čustev.
Ta, ki mu prevladuje zrak je sproščen in svoboden.
Tisti z največ duha so precej skrivnostni, a tudi inteligentni.
Voda se lahko spravi v vsako posodo, pronica lahko skozi vsako špranjo, kar kaže, da je izredno prilagodljiva, tako kod tudi tisti, ki jim prevladuje.
Pa zemlja? Ljudje s tem vodilnim elementom so vitalni in vedno polni energije, hkrati pa zelo razumni.
In kaj je skupno vsem elementom? Ne morejo eden brez drugega. Za življenje so potrebni prav vsi. Samo pomisli kako bi bilo, če bi manjkal le en sam.
Morda ne vidiš smisla duha, a je prav tako pomemben, saj daje vsem skupaj živost.
In prav tako ljudje ne moremo eden brez drugega.
Vsake toliko časa pa se rodi kak izbranec. Najmočnejši element teh ljudi je buden. Kaj to pomeni? Da so z njim v celoti povezani, da lahko upravljajo znjim. Seveda so prisotni tudi drugi elementi, a ne tako močno.
Pa takih ljudi sploh ni tako zelo malo. Povsod se najdejo. Ampak so skriti, izbranci morajo svojo skrivnost varovati z življenjem, če ne jih čaka kazen. Moči so jim odvzete, skupaj z njimi pa avtomatsko tudi duša. Ostane le še telo-hladen objekt brez čustev.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
To zgodbo bo pripovedovalo več oseb izmenično, v prvi osebi. Pripovedovali jo bodo tako izbranci, kod navadni ljudje. Govorila bo o ljubezni, prijateljstvu, zaupanju, preiskušnjah in še o marsi čem.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Za nadaljevanje potrebuje tri nexte.
10. maj 2018
Love Lady ^.^
Love Lady ^.^
Next
Next
Next
Next
Next
Next
10. maj 2018
Next
10. maj 2018
~Lily~
~Lily~
Ima kdo kakšne kritike?
11. maj 2018
~Lily~
~Lily~
Mnenja?
11. maj 2018
~Lily~
~Lily~
Hvala za tri nexte. Tukaj pa je nadaljevanje.

Sanya(13)duh
----------------------------
"Mami, jaz raje ne bi šla."
"Kako to misliš? Zakaj?"
"Am... Veliko dela imam za šolo."
"Pa saj boš imela še potem čas. Tvoja teta je bila, moraš iti."
"Ampak ne bo dovolj časa za vse. Saj veš, da jutri pišemo zgodovino, pa še ogromno naloge je."
Slednje je bila laž.
"Hm, prav no. Pa si prepričana?"
"Ja." Sem prikimala, nato pa se odpravila do sobe. Mačko Daysi, ki je zadovoljno predla na moji postelji, sem pobožala po glavici in še glasneje je zabrnela.
Bila sem olajšana, saj je bilo pokopališč zadnji kraj, kjer bi hotela ta trenutek biti.
Vse te spremebme, ki so se zgodile, ko sem odkrila moči, so moje življenje postavile na glavo. Bilo je grozno, no pa saj še zdaj ni dosti bolje le, da sem se malo navadila.
Duhove lahko vidim. Srhljive bele sence, učasih pa črne in sploh jih ni malo. Kamorkoli grem, naletim na kakšno, da pokopališč potem sploh ne omenjam.
To pa je tudi bil razlog, da nisem hotela iti na tetin pogreb. Pa čeprav mi je bilo malo žal, ampak duhov sem se trudila izogibati, kolikor se je le dalo.
Alisa mi je pravila, da to ne bo mogli iti v nedogled, da se bom morala nekoč soočiti z njimi. Sicer mi daje duh moč, da ljudi berem, a bi lahko tudi brez tega zaznala, kako smrtno resno misli.
Pa kaj, ko me je bilo tako strah. Alisi sem poslala SMS.

Jaz: Imaš zdajle čas za dodaten trening? Mojih ni doma.

Alisa: A naj nebi šli na pogreb? Saj sem ti dala vse napotke.

Jaz: Vem samo... strah me je.

Alisa: Ah... Se dobiva čes pol ure na pokopališču.

Jaz: Am... Zakaj?

Alisa: Dovolj dolgo si mencala. Da se mi naslikaš tam čez pol ure.

Jaz: Prav.

Vedela sem, da zame to ne bo lahko, ampak sem vedela tudi, da ima moja trenerka prav. Oblekla sem si to, kar običajno oblečem za trening. Trenirko hlače in kratko majico.
Lase sem si spela v čop in nekaj prigriznila, potem pa je bil že čas, da se odpravim.
Šla sem kar peš, saj naše vaško pokopališče ni daleč.
Zara(14)voda
------------------------------
Zadnji dan pred odhodom, zadnji dan s prijatelj, ki so mi vsa ta leta stali ob strani. Oče je dobil boljšo službo in padla je odločitev o selitvi. In to na drug konec države!!!
Bil je popolen dan v šoli, prismejala sem se domov, potem pa sem izvedela. Cel dan sem jokala. Izvedela sem mesec prej. Mami mi je pripovedovala o gimnaziji tam, ki naj bi jo obiskovala naslednje leto, pa me ni brigalo.
Zadnji večer sem sedela ob reki in noge namakala vanjo. Potem pa se je nekaj zgodilo, nekaj kar se mi je že dolgo dogajalo, sploh ob takih trenutkih.
Tega nisem razumela, a je bilo čudovito. Reka se je odprla in zakorakala sem tja. Naenkrat me je preplavila. Kljub močnemu toku sem lebdela na mestu in poslušala tihi glas, ki je bil bolj kod ne v moji glavi.
"Stopi med valove, kjer duša tvoja plove.
Naj obljive voda te, naj očisti ranjeno srce."
Potem me je samo odplavilo na površje. Počitila sem se veliko bolje in voda je kar sama polzela od mene, dokler nisem bila popolnoma suha.
14. maj 2018
Next
14. maj 2018
Next! Zdi se zanimivo ^.^
14. maj 2018
~Lily~
~Lily~
Sanya(13)duh
---------------------------
Ko sem prišla me je Alisa že čakala.
"No, si pripravljena?"
"Am, niti ne."
Že sama železna vrata na vhodu pokopališča so me strašila.
"Prosim??" Je dejala in privzdignila obrvi.
"Oprosti no, strah me je."
"O tem sva govorili, moraš biti pogumna."
Vzravnala sem se in zajela sapo.
"Vem!"
"Odlično. Pojdi zdaj, saj veš kaj moraš."
Stopila sem med grobove in takoj me je spreletel strah.
Ne! Tega si zdaj nisem smela dopustiti. Ni me strah, NI ME STRAH, sem si v mislih ponavljala in deloma je pomagalo.
Mimo mene je priplaval duh, dobri duh. Videl je, da nisem običajna, duhovi to opazijo. Iskoristila sem priložnost in se ga dotaknila. V hipu se mi je razodel, videla sem lahko vse, vse kar je prinesel sabo iz življnja.
Strahove, spoznanja, travme, obžalovanja, trenutke sreče... VSE! Umaknila sem roko in se zastrmela v nebo. Strah je kar naenkrat poniknil in počasi sem stopila ven.
Alisa me je vprašujoče pogledala. V odgovor sem se ji nasmehnila in vrnila mi je še večji nasmeh.
* * *
Naslednji dan je bila šola. Kod vsako jutro me je zbudila starinska budilka, ki sem jo izbrskala na podstrešju in sem jo, mimogrede, še posebej sovražila. Bila je namreč obupno glasna in sploh ne vem zakaj je še nisem vrgla stran. Oblekla sem se, si počesala lase, pojedla zajtrk...jutranja rutina pač. In skoraj zamudila avtobus, heh.
Na daleč sem zagledala Leylo-mojo Bff, ki me je čakala pred šolo. Pomahala sem ji in živahno mi je pomahala nazaj. Bila je super oseba, ena redkih, ki je sprejemala mojo tihost, skrivnostnost. Pa vendar je od časa do časa znala biti res naporna.
"O-oj, Sanya!"
"Oj."
"In. Kako si?"
"Dobro. Pa ti?"
"Super sem."
Odpravili sva se proti vhodu.
"Danes naj bi dobili novo sošolko." Je naenkrat spregovorila.
"Res. Kako veš?"
"Slišala sem."
Na poti do razreda sva bili tiho, celo Leyla, kar me je precej čudilo. Bila je razredna ura in učiteljica je zamujala že celih pet minut.
Prijateljica na drugem koncu učilnice(učiteljica naju je razsedla, ker sva bili pre glasni, no, vsaj ona) mi je poskušala nekaj dopovedati z morsejevo abecedo, amapak je nisem prav dobro videla.
Takrat je v razred stopila profesorica, za njo pa je plaho pristopicljajo dekle. To bo najbrž ta nova, sem si mislila.
"Učenci, to je Zara, vaša nova sošolka, pred kratkim so se preselili. Pričakujem, da jo boste lepo sprejeli."
Dekle se je plaho nasmehnilo. Videla sem, da je popolnoma preplašena, čeprav je z vso močjo kar jo je premogla, v sebi zbirala pogum.
"Sedi." Je dejala učiteljica.
Seveda, edino prosto mesto je bilo zraven mene.
Zara je prisedla in me preplašeno ošinila s pogledom. Namenila sem ji plah nasmešek.

Zara(14)voda
--------------------------
No pa se je končno zgodilo. Prišla sem v nov razred. Bilo je polno neznanih obrazov. Učiteljica me je predstavila, nato pa sem mogla sesti zraven, zdaj moje sošolke.
To mi ni bilo preveč všeč, veliko raje bi sedela sama. Pa že tako mi je bilo zoparno, ker sem leto starejša od večine, saj sem šla v šolo dokaj pozno. Sicer je dekle izgledalo prijazno, a sem sklenila, da bom previdna.
Učiteljica je začela razlagati o neki šoli v naravi, ki naj bi bila kmalu, zato sem izvlekla beleško, da bi si napisala nekaj stvari.
Pri tem mi je odprta puščica nerodno padla na tla in iz nje so se vsule stvari. Fajn! Sem pomislila. Dober prvi utis, ni kej! Začela sem jih pospravlajti nazaj in prisegla bi, da sem slišala nekaj tihih hehetov.
Ko sem se že namestila, me je dekle poleg mene pocukalo za rokav.
"Tole si ispustila."
V rokah je držala nalivno pero.
"Am, hvala." Sem plaho dejala.
Podala mi ga je in začutila sem močan val energije. Hitro sem ga spustila in spet je pristal na tleh.
Pogledala sem najprej svinčnik, potem njo... Ona me je opazovala s skoraj nevidnim nasmeškom.

Sanya(13)duh
----------------------------
Opa! Mislim, da imamo novo izbranko. Samo čudi me, da mi ni Alisa ničesar prej omenila. Zagotovo je vedela, take stvari med čalni ZIS-ja vedno tečejo. Mogoče pa me preiskuša.
Končno je zvonilo in vsi smo se nemirno zapodili iz razreda. Na vrsti je bila biologija(moj najljubši predmet).
"Sanya mi je ime." Sem povedala Zari preden sem z ostalimi zapustila učilnico.
Najprej sem seveda poiskala Leylo.
"Kar pojdi ti, s pevci imamo sestanek, pridem hitro." Je dejala.
Pokimala sem. V učilnici biologije sem se prakirala na stol in buljila v strop. S kotičkom očesa sem opazila Zaro ki, no... Dela isto, razen tega, da ona stoji.
Odločila sem se, da stopim do nje.
"Hej." Sem se ji nasmehnila.
Obrnila se je stran. Sklepala sem, da je še vedno pod pritiskom, zaradi tistega z nalivnikom.
"Je kaj narobe?" Sem jo vprašala, čeprav sem vedela, da moje vprašanje pravzaprav nima smisla.
"Ah, ne, oprosti."
"In...? Kakšen je prvi dan?"
Na to je le skomignila z rameni. Nekaj časa sva si stali nasproti in se gledali. Nobena si spregovorila niti besede. Končno je Zara odprla usta, da bi nekaj rekla, a jo je Leyla grobo prekinila.
Stopila je med naju, tako, da je sošolki kazala hrbet, mene pa jr glasno ogovarjala.
To je bila ena izmed njenih nadležnig lastnosti. LJUBOSUMJE
"Am, Leyla."
Ignoriala me je.
"Am, veš, no..."
Na koncu sem se ji vklonila, Zara pa je(logično), že zdavnaj šla stran.
23. maj 2018
Next
25. maj 2018
♡newtmas♡
♡newtmas♡
ejjj to je super! hitro daj Next!
25. maj 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg