Pozdravljeni bralke&bralci!

Odločila sem se, da bom začela javno pisati zgodbe, ker resnično uživam v pisanju in to je res odličen hobi, ki ga počnem v prostem času. Tako mi je lažje izražati čustva, ki jih še sama težko razumem. Za pisanje sem se odločila pred kratkim, da pozabim na vse slabe trenutke in se osredotočim na svojo domišljijo. V glavnem upam, da boste uživali v branju in prosim vas vse kritike, pohvale itd. pošljite v zasebno sporočilo, da ne uničite drugim mooda za branje. Hvala za razumevanje!

Tako dragi moji zdaj pa gremo k bistvu. Začela bom za vas pisati romantično kriminalno zgodbo, ki se dogaja v mojem najljubšem Newyorškem mestu Manhattnu. Za prvi del zgodbe bo 22 poglavji, ki jih bom objavila samo, če dobim 3 NEXTE. Za začetek vam bom napisala kratek povzetek o zgodbi, potem pa bom rabila 3 NEXTE za prvo poglavje.

Kratek povzetek zgodbe:

Victoria Cruz je izmed najlepših Latinoameričank v Argentini, ki je pobegnila pred svojo kruto preteklostjo v Newyorško mesto Manhattan. Isti dan, ko je prispela, se je zaposlila v nočnem klubu Rosa, kjer je spoznala največjega vladarja med kriminalci Davida Mussolini Gyllenhaala, ki se ji ni niti malo sanjalo kdo je v resnici ta skrivnostni moški. Njeno hrepenenje po njem bo vsakič močnejše in neustavljivo. Kako ga bo sprejela, ko bo izvedela vso resnico? Ali bo lahko pobegnila še te usodi?

Ostale podrobnosti izveste vse v prvem poglavju. Tako da, če želite nadaljevanje zgodbe potrebujem 3 NEXTE! Res bom vesela vsakega ogleda predvsem pa oboževalcev! Še ena bonus slikca za popestritev.



Vaša ena in edina Red_Rose22

#PassionateDirtyGame #NewStory #Drama #Romance #Crime #TeamRed_Rose4ever
26. maj 2020
Dobivam sporočila "Kaj natanko si mislila s 3 NEXTI" To pomeni, da komentirate Next, če želite, da nadaljujem s prvim poglavjem zgodbe. Potrebujem pa 3 komentarje za nadaljevanje. Upam, da zdaj razumete.

Lp, Red_Rose22
26. maj 2020
Next
26. maj 2020
Neext
26. maj 2020
Next
26. maj 2020
【1】Poglavje


Stojim kot kip pred ogromnim nebotičnikom in gledam na vrh, kjer sem si najela novo stanovanje. Moji možgani ponavljajo eno in isto: »"Zbogom za vedno Federico Marshall.« Nasmehnem se , tako kot se nisem še nikoli.

Pobegnila sem pred svojim ostudnim zaročencem, ki sta mi ga vsilila starša, zaradi bogastva in vpliva. Je eden najvplivnejših
moških v Argentini. Njegove starosti raje sploh ne omenjam. Zanimalo ga je samo moje mlado svilnato telo, brez gubic. Najbolj odvratno je bilo to, kako se me je dotikal, gledal, predvsem pa si me lastil, kot da sem predmet in ne živo bitje. Omejeval je mojo svobodo. Vsak dan je bilo huje. Počutila sem se kot bela golobica v zaprti kletki, brez občutka kako je biti resnično svoboden. Vsako priložnost je hitro izkoristil, takoj ko sta se starša obrnila stran.

Prišel je ta dan. Ta dan, ko sem se odločila, da bom pobegnila v Manhattan. Lahko bi rekli, da sem imela zelo veliko srečo. Frederico je odšel na poslovno potovanje v Evropo, starša pa sta spala. Izkoristila sem to noč, ki je bila ustvarjena samo zame in odšla na prvo privatno letalo, ki je bilo na voljo. Kar slabo mi postane, ko pomislim na odziv svojega norega zaročenca. Za starše mi je resnično vseeno, skoraj bi mi uničili celotno prihodnost, a sem to preprečila. Upam, da vse tri doleti peklenska nesreča, tako kot je
mene. Dnevi so bili hujši od peklenskih muk, saj smem vsak dan preživela s temi kradljivci sanj . »Nič več!« sem sklenila sam pri sebi. Zdaj bom živela po svoje in počela stvari, ki me veselijo. Želela sem obrniti nov list v svojem življenju. Globoko v sebi sem čutila da sem naredila prav. Bila sem svobodna in srečna.

【--->】Mnenje? (lahko ga napišete tukaj pod komentarje ali v zasebno sporočilo)
【--->】Za slovnične napake se opravičujem, če bodo kakšne. Saj veste NOBODY IS PERFECT
【--->】3 NEXTE za potrebujem za naslednje poglavje

Hvala za vso vašo podporo, predvsem pa čas, ki ga posvečate moji zgodbi!

Vaša Red_Rose22
27. maj 2020
Next
27. maj 2020
Ooo kook si dobr ti bi mogla ze kaksno knjigo napisat! Svaka ti cast!
27. maj 2020
Hot.30 hvala ti!
27. maj 2020
Next
27. maj 2020
Next
27. maj 2020
Hvala za vse vaše NEXTE! Zvečer objavim 2 poglavje

Red_Rose22
27. maj 2020
Next
Lahko bi pisala malce daljša poglavja
27. maj 2020
Next!
27. maj 2020
자라. † Danes bo micken daljse Ob 20.00 objavim 2 poglavje
27. maj 2020
Se opravičujem za zamudo! Saj ni pomembno... V glavnem uživajte v branju
【2】 Poglavje


Stanovanje je kot iz škatlice. Prostori so res veliki in razkošni, ter veliko lepši kot v tisti peklenski vili, kjer sem živela s starši ali bolje rečeno z ljudmi brez srca. Presrečna sem, ker so ti dnevi zdaj za mano, ter postali del moje preteklosti, ki je žal ne morem pozabiti. Približala sem se velikemu oknu, ki je segal čez celoten dnevni prostor in občudovala sončni zahod v Manhattanu. Ulice so bile obdane z ogromnimi nebotičniki, avtomobili in ljudmi. Bližala se je prekrasna noč s svetlikajočimi zvezdami in nočnim klubskim
dogajanjem. Petek je bil zame, namesto zabavi,namenjen delu, da bom lahko preživela in plačevala svoj novi dom. Zdaj mu res lahko rečem dom.

Sedim v taksiju in se vozim proti klubu Rosa, da začnem z nočno strežbo. Izstopila sem iz udobnega avtomobila, šoferju prijazno pomahala v slovo in se odpravila k vhodu za uslužbence. Tam me je sprejel mladi moški. » Buonasera signorina (Dober večer gospodična)! Ste vi Victoria Cruz?« se prijazno nasmehne. »Dober večer! Tako je ena in edina.«mu odvrnem z nasmehom. » Odlično! Kar za mano!« me prijazno povabi v službeni prostor. »Sem pa res nevljuden. Da se predstavim. Sem Jamie. Jamie Adams. Lahko me tudi kličete J, če vam je ljubše.« me pogleda in se rokujeva. »Me veseli Jamie! Aja pa, kar tikaj me prosim, saj sva enakih let. »Ovviamente (Seveda) me veseli, da si bova kar domača, Vic. Saj te lahko zdaj kličem Vic, ne?" Njegov pogled je resen, ampak v njegovih sivih očeh je vidna igrivost. »Lahko me kličeš Vic ,ni razloga zakaj ne.«se začnem hihitati. »Dobro dovolj bo govorjenja zdaj pa na delo mlada dama, če ne bova oba ostala brez službe! Tega si pa verjetno res ne želiš ... Šele prišla si in bi te že takoj vrgli na cesto, zaradi mene.«se zgrozi. »Nee kaj pa govoriš!? Sama si bom kriva, ker preveč govorim in zadržujem ljudi po nepotrebnem.« se nasmejim. Odpraviva se v prostor poln ljudi. Okoli je bilo polno striptizet in ponorelih bogatih moških, ki mečejo umazane denarce na oder z drogom in kričijo. Vmes slišim tudi neprimerne izraze: »Še miška, še pokaži očiju kaj zmoreš.« Ogabno. Uboge ženske. Samo tako lahko več zaslužijo, da preživijo iz meseca v mesec. Kar stisne me pri srcu, ko pomislim na to, kaj vse bi naredile, da zaslužijo in preživijo. Današnji svet je krut in polen zlobe. »Vic odnesi to pijačo prosim v VIP sobo. Šef bo znorel, če ne dobi svojega viskija.« se zadere. »Seveda bo znorel... Razvajeni bogataši.« se nasmehnem in odnesem težek pladenj proti sobi. Vzpenjam se po stopnicah do posebne VIP sobe. Potrkam na črna vrata in vstopim. Skoraj mi je vsa pijača zletela na tla,
ko sem opazila kakšen prostor je to. Na usnjenih rdečih sedežih so sedeli poslovneži, sodeč po oblekah, ter kadili cigare ob žgani pijači. Pogovarjali so se v italijanščini in angleščini, ampak nisem razbrala o čem točno se pogovarjajo. Približala sem se steklini mizi, da bi jih postregla z viskijem. Postreči sem jih nameravala kar seda hitro in čimprej pobegniti iz te sobe, ki me je iz neznanega razloga dušila. Za sabo slišim globok glas: »Srček kam pa kam? Se ne bi malo poigrala z mano.« Takoj sem se obrnila in ga pogledala z enim izmed svojih ubijalskih pogledov. »Gospod moje delo je strežba pijače." mu mirno odgovorim. »Vseeno mi je, za to boš pošteno plačana, saj to je tvoj cilj, ne?« Vstane in se mi približa. »Gospod še enkrat ponav..." sem se začela braniti. »Abbastanza (Dovolj) Bullock! Če rabiš striptizeto ti jo bom najel!« zaslišim močan glas. Glas je bil nebeško lep, tako možat in globok. »No (Ne) Mussolini! Njo hočem! Plačam ti 3x več!« se zadere. Začne se mi vrteti, ko poslušam tega odvratneža in pomislim na to, kako bi se me dotikal. Zrak postaja čedalje težji in od strahu se onesvestim.

【--->】 Kaj mislite, da se bo zgodilo v 3 poglavju?
【--->】3 NEXTE potrebujem za nadaljevanje

Red_Rose22
27. maj 2020
Next
27. maj 2020
Wow zdej sm pa ze radovedna kaj se bo zgodilo naprej. ❤️
27. maj 2020
Neext
28. maj 2020
Objavim danes ob 20.30.. Tokrat bo malo drugače
28. maj 2020
Next
28. maj 2020
Next
28. maj 2020
neext <3
28. maj 2020
【3】 Poglavje


28. maj 2020
28. maj 2020
David

Onesvestila se je od strahu. Ubožica. Čutil sem njeno bližino in težko dihanje. »Kaj si pa mislim!? Saj je samo navadna uslužbenka. «sem spraševal samega sebe. »Leon takoj jo odpelji iz sobe v pisarno in počakaj, da se prebudi!«rečem z ukazovalnim glasom. »Kot ukažete šef!« odvrne Leon. Odpeljal jo je iz te umazane sobe, kjer se dogajajo samo slabe stvari. Krhka kot je, jih ni bila zmožna prenesti. Ne vem zakaj mi hodi po glavi ta ženska. Zakaj si zdaj želim njeno družbo? V mislih si govorim: »David spravi se v red, saj je samo dekle kot vse druge. Pozabi na to,kar se je zgodilo in se osredotoči na posel.«Zelo hitro prislonim viski h ustnicam ter hitro izpraznim kozarec, naredim dva dima cigare in nadaljujem s posli.

Victoria

Počasi odprem oči. Zdi se mi kot, da je bil Frederico v tisti temni sobi, kjer je poleg njega sedelo veliko poslovnežev. "NEEE PUSTI ME PRASEC!"mi odmeva v glavi moj glas. Hitro se dvignem iz usnjenega kavča in se sprašujem kje sem. Odpirajo se vrata, moje dihanje se pospeši. »Signorina (gospodična) Cruz ste v redu?«me vpraša moški, ko vstopi. Njegov glas je miren in neškodljiv a sigurno poln prevare. »Kaj za...? Kdo si? Delaš za tistega odvratneža Marshalla,ne!?«se razjezim. »Prosim? Pomirite se. Za nobenega Marshalla ne delam.« osupel odvrne, a se takoj zatem prijazno nasmehne. »Sranje... Se opravičujem mislila sem... Saj ni pomembno. Kaj se je zgodilo, da sem pristala v pisarni na kavču?« ga
vprašam z zanimanjem. »Onesvestili ste se. V redu ste, nič skrbeti. Preden greste popijte tole tableto, če ne bom ostal brez jajc.«me pogleda resno in v roke poda tableto s kozarcem mrzle vode. Sprejela sem jo in sledila njegovim ukazom. Ne vem zakaj sem se pustila, ampak to sem resnično potrebovala . Moški se je počasi odpravil proti vratom. »Ej, počakaj kam greš? Rada bi se ti zahvalila, ker si me rešil pred tistimi ljudmi.« se nasmehnem. »Samo svoje delo opravljam.« odvrne obrnjen s hrbtom proti meni.
»Počak...«še preden dokončam stavek ga že ni več. Odšel je brez da bi se mi predstavil ter brez slovesa. Pustil me je samo v tej veliki temni pisarni. Čigava je? Bolje, da se poberem in nadaljujem z delom. Kako sem lahko zamenjala dogodke z Argentino in Manhattanom? To je prava nočna mora. Nikoli ne bom pozabila Frederica Marshalla in njegovih podlih stvari in groznega občutka, kot da me zasleduje. »Victoria spravi se k sebi! Pusti to preteklost za sabo, delo kliče!« si rečem naglas. Odpravim se k točilni mizi po novo naročilo, kjer me je nestrpno čakal Jamie. »Kje za hudiča si se potikala Vic! Na
smrt si me prestrašila! Razlagaj, sama ušesa so me.«njegov glas je živčen, a poln zanimanja. Kako naj mu to razložim? Prvi dan sem tukaj in se je že zgodilo toliko stvari. Nočem, da ga skrbi. »Slabo sem se počutila in sem potrebovala malo svežega zraka. Tukaj se res težko diha.«se mu zlažem. »1 uro? Vic, če se ne počutiš dobro bom jaz delal namesto tebe. Ne skrbi, bom šefu sporočil, da si odšla.« se mi prijazno ponudi. »Bi res to naredil? Hvala ti J dolžna sem ti!«ga objamem. »Ja, zato smo pa prijatelji, ne?" se nasmehne. »Res imam srečo, da sem te spoznala. Najboljši si!« ga poljubim na lice in se
odpravim proti izhodu. Končno sem zapustila ta klub in odšla na zrak, ki sem ga resnično potrebovala. Za mano je res naporen dan. Nova selitev v Manhattan, nova služba, kjer se nahajajo samo podli ljudje. Vsaj do zdaj je bilo tako. No, J je izjema. Vem , da preveč razmišljam in premlevam, a taka sem. »Bodi pozitivna Vic!«si rečem. »Tukaj se ti ne more nič slabega zgoditi.« si rečem naglas. »Sei sicuro? (Ali si prepričana)« zaslišim za sabo močan glas, ki mi je znan, kot da bi ga nekje že slišala. Hitro se obrnem. »Kdo si?« se mi zatakne jezik. »Ne sprašuj preveč. Ali nisi imela za danes že dovolj težav?« mi ostro odvrne. Med nama je samo meter razdalje. »Kakšne težave? Kaj želiš od mene? Pusti me, dovolj mi je teh igric. Vem kaj hočeš! Ne bom ti dala tega veselja! Poberi se mi s poti!« se razjezim. Zabije me ob steno in začutim njegovo pospešeno dihanje. »Tesoro (srček) znižaj ta ton glasu. Ne veš s kom imaš opravka. Nič nočem od tebe. Samo zanima me kako si. Če me ne bi bilo v prostoru, bi si te prasec pošteno vzel. Zahvali se mi.« mi govori ob ušesu. »Kaj...,«komaj se zavedam kaj se trenutno dogaja. Ne morem umiriti svojega dihanja. Hitro se izmuznem iz njegovega prijema in zbežim iz temne ulice kakor hitro se da. Kdo je ta moški? Ali me je res rešil, kot pravi? Zakaj sem se ob njemu počutila kot druga oseba? »Le kdo je ta moški?«sprašujem samo sebe.
28. maj 2020
【--->】 Kaj mislite, da se bo zgodilo v 4 poglavju?
【--->】3 NEXTE potrebujem za nadaljevanje

P.S.: Se opravičujem zaradi tega. Ampak zgodba je daljša in nisem mogla vse spraviti v eno objavo. Upam, da ni to zdaj kakšna ovira pri branju. Ampak ja, vseeno UŽIVAJTE!!

Vaša Red_Rose22
28. maj 2020
Next ❤️
28. maj 2020
Next ! Noro dobr
28. maj 2020
Neext
28. maj 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani