u133063
u133063
next
14. junij 2013
u110901
u110901
next
25. junij 2013
u133063
u133063
KDAJ BO NEXT?(ne kričim samo vprašam)
25. junij 2013
u120926
u120926
Neeeeexxxxxtttt!!!! Jaz pa kričim
25. junij 2013
NEXT!
nova bralka(si mi že dougu priporočala, pa se mi ni dalo! )
13. julij 2013
u110901
u110901
neeeext!?
13. julij 2013
NEXT!!!!!!!!!!!
14. julij 2013
NEXT! Res je ful dobr!
15. julij 2013
se strinjam!
16. julij 2013
Next! Ful mi je usec ideja, da si dala profesorjem imena po predmetih k jih ucijo xP
17. julij 2013
neeeext!!!
18. julij 2013
u120926
u120926
Neeeeeeeext!!!!!!
20. julij 2013
next
27. julij 2013
next nooooo >:c
27. julij 2013
u63177
u63177
VREDU FOLK, NEXTALA BOM!
04. avgust 2013
u110901
u110901
končno!
04. avgust 2013
u63177
u63177
KEITH

Zavzdihnil sem. Konec prvega dne. Ni bilo ravno naporno, a ko sem se zavedal, da se bomo kmalu začeli resno učiti me je obšla slabost. Učenje mi je vedno bila muka, čeprav so mi stvari dokaj hitro postale jasne...razen določenih predmetov. Če samo pomislim na zgodovino, postanem zelo, zelo zaspan. Ko sem čakal na avtobus sem razmišljal s kom bom v sobi. In upal sem, da se bomo dobro razumeli. In kakšne so sploh sobe? In mačkodlaki in volkodlaki bomo najbrž ločeni. Potem pa se je točno pred mano zapeljala dolga črna limuzina. Takrat pa sem čutil roko, ki me je grobo odrinila. ''Dej umakn se!'' je zarenčal fant, ki je šel do limuzine. Bil je moj letnik. Tyler je počakal, da mu je služabnik odprl bleščeča vrata limuzine, ki so razkrila razkošno notranjost. In ravno takrat je mimo prišla gruča deklet, ki so veselo klepetale. Tyler jim je zažvižgal in z ustmi oblikoval 'pokliči me'. Zavil sem z očmi. Kako je lahko kdo sploh tak kreten? No, Tyler očitno... Končno je pripeljal moj avtobus. Ob sebi sem zagledal Liso, tisto zbrano učenko, ki je z menoj sedela pri matematiki. ''Hojla,'' je rekla nežno in se nasmehnila. ''Živijo,'' sem odvrnil in zagledal, da je imela polno naročje, različnih knjig. ''Kje si pa to dobila?'' sem vprašal. ''V knjižnici seveda!'' je rekla. ''Tudi knjižnico imamo?'' sem vprašal nazaj. Zasmejala se je: ''Seveda, kako pa misliš, da bi se učili brez knjig?'' Počutil sem se prav neumno...včasih res kar izklopim možgane.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

SAM

Oddahnil sem si, ker je bil konec. Ker sem vedel, da avtobus ne bo prispel kmalu, sem odšel poiskat knjižnico. Ni je bilo težko najti, le po nekih stopnicah sem šel. Bila je ogromna, imela je veliko polic, knjige so bile lično zložene po vrtnem redu in po temah. Pri vratih je sedela knjižničarka. Bila je že zelo stara, a prijazna. Na mizi je pisalo njeno ime; Amarin Readness. ''Pozdravljen! Želiš kakšno knjigo? Kaj te zanima?''' je rekla z raskavim, a prijaznim glasom. ''Ermm...malo se bom razgledal,'' sem rekel in se obrnil proti knjigam. Krožil sem med policami, ko sem zaslišal čuden glas: ''Sam! pridi sem!'' Začuden sem šel pogledat k knjižničarki. Stala je pri oknu in gledala ven, v rokah pa je imela debelo knjigo. Kar naenkrat me je nekaj prijelo za vrat in mi položilo roko na usta. Popolnoma nič nisem mogel. Grobo me je odnesel do knjižničarke, ki se ji je videlo, da jo je bilo pošteno strah. Roka, s črnimi rokavicami je v gospo Amarin vrgla nož, ki se ji je zapičil globoko v prsi. Točno v srce. Neznana roka mi je prisolila klofuto, da sem postal kar omotičen. Najbrž sem imel pretres možganov. Črna postava me je spustila, izdrla nož iz Amarin in mi ga potisnila v roke. Amarin pa je roka črne postave porinila skozi okno. Čez nekaj trenutkov sem zaslišal zamolkel udarec. Knjižničarka ni mogla biti več živa. Še vedno omotičen sem vstal, sedaj so se odprla vrata in iz oči v oči sva se gledala z gospo Rosemore. Nejeverno me je gledala. Šele takrat sem se zavedal, da v rokah stiskam krvav nož. Zdrznil sem se in ga vrgel po tleh. ''J-jaz nisem...'' sem začel in takoj so prišli še vsi ostali učitelji. Odvedli so me v ravnateljičin kabinet in me posadili na stol. Vsi so me budno opazovali, da ne bi kaj storil. ''Sam Lewis...nikoli si ne bi mislila kaj takega o tebi...Ubil si knjižničarko, prijazno in delavno gospo Readness...'' hotel sem zakričati, da nisem kriv, pa me je gospod Strike grobo prijel za ramo, da ne bi slučajno odprl ust. ''Ta zločin bo potrebno kaznovati...najbrž z izklučitvijo...obravnavati, te moramo kakor navadnega zložinca...'' je bridko govorila ravnateljica: ''Kaj imaš ti zapovedati Sam? Zakaj je bilo tega treba?'' V njenih očeh so se zalesketale solze. ''Nisem bil jaz! Nisem je ubil! Nikoli je ne bi!'' sem rekel in Strike je spregovoril: ''Tako kot vsi...sedaj se ta mladi zločinec zagovarja, da ni kriv...seveda je kriv! V roki je držal nož, s katerim je ubil Amarin!'' Tako močno sem zasovražil tega učitelja, da ni bilo moč povedati. ''Posvetujmo se,'' je rekla ravnateljica in mene so zaprli v neko prazno sobo, ki je imela le eno posteljo in eno okno. Stene so bile sive, kakor tudi tla in strop. Bilo je kot v zaporu. Kaj bo zdaj? Kaj bodo rekli starši? Kaj pa Neer? Mi bo verjela, ali se bo postavila na stran drugih? Bil sem obupan...Zakaj ravno jaz???
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

LISA

Odločila sem se, da bom sedela zraven Keitha, raje kot pa zraven kakega perverzneža. Keith se mi je zdel zelo vredu. Rahlo drugačen je bil in to mi je bilo všeč... Govorila sva o današnjem dnevu in avtobus še ni speljal, nekateri sedeži so bili še vedno prazni. Potem pa je v avtobus planil zelenooki blondinec in ze čez cel avtobus zadrl: ''NOVICA! UČENEC PRVEGA LETNIKA SAM LEWIS JE UBIL KNJIŽNIČARKO AMARIN READNESS!!!'' Otrpnila sem. Pa ne, da je bil to tisti Sam, v mojem letniku? Volkodlak, ki je bil oblečen v črno? In knjižničarka! Saj sem si ravnokar pri njej izposodila vse te knjige! Bila je prijetna gospa...vse to se je zdelo tako nesmiselno. S Keithom sva se spogledala. ''Misliš, da je mogoče?'' sem ga vprašala. Pokazal je naprej in obrnila sem glavo. V avtobus je prišel učitelj matematike. Na avtobusu je zavladala vse splošna panika. Učitelj je začel govoriti: ''Po mirite se, Sam je pridržan, nikomur ne bo nič...Vsi iskreno žalujemo, za gospo Readness...Ampak gimnazija ne bo zaprta, vrnite se spet jutri in tukaj boste zaživeli...'' Neki učenec, nisem videla kateri je zaklical: ''Kaj pa Sam?'' Učitelj je zavzdihnil: ''Ne vemo še...''
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Dejansko sem že vse pozabila kaj sem pisala tukaj Ampak ker že vztrajate...
04. avgust 2013
u63177
u63177
Vprašanje za vas, KAJ NAJ NAREDIJO S SAMOM?
04. avgust 2013
u63177
u63177
((Glede na to, da noben ne verjame, da je nedolžen.))
04. avgust 2013
next Sam bo poskušal dokazat da je nedolžen, a ga bodo vseeno izključili
04. avgust 2013
http://www.igre123.com/forum/tema/in-my-dream../59520/1
Tuki je ena zgodbica ki ji primankuje bralcev in bi bila zelo vesela če bi malo pogledali in prebrali
sori za smetenje
04. avgust 2013
TAKOJ ZDAJ SE EN NEXT
04. avgust 2013
upam da ga ne bodo izključili..
neeeeeeeeeeeext! *o*
zakon zgodbica (spominja me na harryja potterja samo pač da so volkodlaki in mačkodlaki in to c
04. avgust 2013
Glede Sama..... Hmmm.... Pomojem bodo nasli nacin z dokazat njegovo nedolznost xP ce ne bo pa pomojem pobegnu in se skriu u gozd in ziveu z vevericami^^
04. avgust 2013
u63177
u63177
Važn, da bo živel z vevericami
04. avgust 2013
Se popolnoma strinjam
04. avgust 2013
u110901
u110901
Ja,verjeten ga bodo izključili.
sumim tistega Strika. Zakaj ga je prijel za ramo? Da ne bi povedal,da je bil nekdo še tam?
neeeeeeeeeext!
04. avgust 2013
u63177
u63177
TYLER

Iz omare sem potegnil kovček in ukazal skužkinji naj mi spakira stvari za šolo. Še posebej sem ji zabičal naj ničesar ne pozabi...Oče mi je povedal, da so v gimnaziji ubili knjižničarko, to se mi je zdelo dokaj kul...bo vsaj bolj pestro, ko se bodo vsi bali. A ko mi je povedal, da je bil morilec Sam Lewis mu skorajda nisem verjel. Saj je bil res malo sumljiv...sumljiv pedr...to bo to. Upal sem, da ga bodo izključili. Saj vendar povzroča same težave!

Do polnoči sem še gledal grozljivke, potem pa sem se odpravil spat. Nisem pa vedel, kako bom preživel celo leto v gimnaziji, brez računalnika, televizije in mobitela...čudno, da ni še nihče umrl tam...razen knjižničarke ampak ona je bila ubita. Sicer pa mi lahko oče pošlje tablični računalnik po pošti...zakaj pa ne? S takimi mislimi sem tudi zaspal.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

SAM

Vedel sem, da mi ne bodo verjeli. Pod nobenim pogojem. Moral sem najti rešitev...a ni bilo drugega kot...vrata sobe so se odprla. Učitelj matematike mi je mrko rekel naj grem k ravnateljici. Vstopil sem in posadili so me na stol. Ravnateljica je zahtevala, da gredo vsi učitelji ven. Strike je ugovarjal: ''Pa ja ne boste ostali v sobi s tem morilcem?'' Ravnateljica ga je pogledala, njen obraz ni izdajal čustev: ''Nisem zastonj ravnateljica šole, verjemite mi, da se lahko branim pred učenci gospod Strike.'' Užaljeno je odšel. Odleglo mi je, ko ga ni bilo več. ''Kaj boš povedal v svoj zagovor Sam Lewis?'' je vprašala ravnateljica. Začel sem in upal, da mi bo uspelo: ''Jaz...nisem hotel, da se to zgodi...priznam ubil sem jo...tako mi je žal,'' zahlipal sem in nadaljeval: ''vse gre narobe, v moji družini, nihče me ne mara...nisem se zmogel zadržati...tako mi je žal...ne bi se smel znesti nad gospo Readness...res ne, odpustite mi,'' pretvarjal sem se, da jočem, glavo sem sklonil na mizo in se zavaroval z rokami. ''Prosim odpustite mi...ne bo se ponovilo...'' sem hlipal. Zaslišal sem ravnateljičin zavzdih. ''Prav Sam Lewis...tako se bova zmenila...ostal boš tukaj, do konca leta ne boš smel zapustiti te stavbe in bližnjega gozda v katerem poteka pouk, tudi za počitnice ne. In dobil boš zapestnico, ki nas bo obvestila, če boš poprijel za orožje, ali se znašel v fizičnem boju. Imeli te bomo na očeh Sam...Lewis...'' Uspelo je. Na roko mi je namestila, težko črno zapestnico na kateri je utripala modra lučka. ''Starše smo že obvestili, poslali ti bodo prtljago, čez noč pa boš ostal tukaj,'' to so bile njene zadnje besede. Nato me je gospod Forest odpeljal nazaj v 'celico'. Tam sem preživel osamljeno noč.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

LISA

Zbudila sem se. Prtljago sem imela že pripravljeno, že zdavnaj in tako sem stekla v kopalnico, se umila, počesala, šla sem na zajtrk in potem na avtobus. Ta je bil kar rahlo majhen, glede na to, da smo vsi imeli s seboj prtljago. Spet sem srečala Keitha in spet sva se usedla skupaj. Prijeten fant. Celo pot sva klepetala o vsem mogočem.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

KEITH

Lisa je bila prav super. Z njo se je bilo odlično pogovarjati. V vseh pogledih me je razumela, ali pa se je vsaj trudila. Bila je odlična prijateljica in če ne bom imel tukaj nobenega drugega, se bom pač kar družil z njo. Prišli smo v gimnazijo. Tam so nas razdelili po letnikih, saj so nas morali dati v sobe. Drugi, tretji in četrti letniki so v sobah tako kakor vsa leta prej. Nas pa čakajo nove sobe. ''Vsi volkodlaki za menoj, volkodlakinje pojdite z gospo Markinng, mačkodlaki pojdite k gospe Past in mačkodlakinje k gospodu Calcuth!'' je rekel gospod Forest. Šel sem k gospe Past in nekaj časa smo hodili skupaj z mačkodlakinjami. Potem smo se razdelili. Učiteljica je govorila imena in kazala na sobe...sob je že zmanjkovalo jaz pa še kar nisem prišel na vrsto. Nekaj ni bilo vredu in kmalu sem ostal sam z učiteljico, nasproti pa nama je prišel učitelj matematike in dekle. Lisa! Učitelja sta se začela pogovarjat. ''Kaj misliš, da je?'' sem vprašal Liso šepetaje. ''Očitno je zmanjkalo sob...'' je rekla. Bila je dokaj resna, meni pa se je vse skupaj zdelo smešno. Učitelja sta bila zmedena, na koncu sta nama dala idejo, da sva skupaj v sobi, če ne bo nikakršnih neumnosti. Sicer pa so Lisi zaupali, saj je tako zbrano poslušala pri pouku cel včerajšnji dan.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

SAM

Ravnateljica mi je ukazala naj počakam na nekem hodniku. In res sem čakal. Očitno je bilo, da so tam naše sobe. Vsaka je imela lesena vrata na njih pa številke. Ta hodnik je bil označen s številkami od 105-110. Kmalu sem zaslišal trušč. Prišli so volkodlaki z učiteljem Forestom na čelu. Vsi so se odprtih ust zazrli vame. Potem pa so začeli. ''Morilec!!'' ''Kaj je možno, da ni izključen!'' ''Baraba! upam, da boš umrl!'' ''UBIL TE BOM NIČVREDNA GNIDA!!'' In tako naprej. Nisem več prenesel. Moj svet je prešel iz nesmiselnosti v nočno moro. Forest se je zadrl naj vsi utihnemo. Nekaj časa je bila tišina, a še vedno so proti meni letele šepetajoče grožnje. Kar naenkrat je Forest povedal moje ime in sobo s številko 107. Šel sem noter, notri pa je bil...TYLER! Kot, da ne more biti še huje. ''Ti!'' sem rekel v obupu. Šlo mi je na jok. Kako bom njega prenašal. ''Ah dej utihn punčka, pa se pojdi jokat...ne verjamem, da si sploh koga ubil pedr, prevelika reva si!'' je rekel in začel pakirati svoje stvari v omaro.Potem nisva rekla ničesar več. Soba je bila velika, dve postelje, daleč narazen (Hvala Bogu!) in dolga miza, z dvema stoloma in svetilko. Vsak je imel svojo omaro in nočno omarico. Stene so bile bele, pohištvo pa v barvi bukve...bilo je lepo in skozi veliko okno je sijalo sonce. Ni pomagalo pri mojem razpoloženju.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤

LISA

In tako sva s Keithom pristala v isti sobi. Bilo mi je vredu...vedela sem, da ni nikakršen perverznež in da se za ženske sploh ne zanima...pravzaprav mi je bilo to na nek način čudno. Razpakirala sem svoje stvari, tako kot tudi on. ostalo je še nekaj prostega časa in pogovarjala sva se. On je po turško sedel na svoji postelji, jaz pa za mizo, obrnjena proti njemu. Potem sem ga le vprašala: ''Imaš punco? Nekam čudno se vedeš glede punc...ker te ne zanimajo sem mogoče mislila, da ...si že zaseden?'' nisem znala drugače obrniti besed. Opazila sem, da je rahlo zardel. ''Ehh...res ne bi o tem...'' Vstala sem in se usedla na svojo posteljo: ''Zakaj? Kaj pa je?''
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
In kaj bo? It's not hard to guess If you know ME ((YES AGAIN!))
04. avgust 2013
u110901
u110901
next!
04. avgust 2013
Haha, prišlo bo do poljuba *o*
Joooj, Sam! Zakaj si mogel priznati laž?! =_=
next
04. avgust 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani