Ojla ( :

Odločila sem se, da se vrnem nazaj na igre in spišem kakšno zgodbico, če bo sploh kdo kliknil nanjo, saj vem, da je ogromno boljših pisateljev tu od mene.
Danes bom napisala daljši next, vendar samo to, da spoznate osebo o kateri bom pisala oz. se poskusila vživeti v njeno vlogo : )
Naslov je Nonexistent Heartbeat kar pomeni neobstoječ srčni utrip. Zgodba se bo vrtela o vampirjih. Bo tudi glavna oseba vampir? Vse izveš v nadaljevanju in branju zgodbice!
<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>
NASLOVNICA ŠE PRIDE
<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>

<b>Does It Ever End?</b>

Skrivala sem se za kamnito steno v kleti z roko pred usti, da se ne sliši mojega sopečega se dihanja. Naslonila sem se na steno in zdrsnila na tla. Vse je bilo tiho. Slišala sem samo močno udarjanje mojega srca, za katerega sem mislila, da mi bo vsak hip skočilo ven. Slišala sem tihe korake, ki so prihajali po stopnicah. Bila sem prestrašena. Zatisnila sem oči in poskusila ne pogledati. Objela sem svoje noge in se tresla. Čez nekaj sekund sem na sebi začutila mrzloto. Hladna roka me je pobožala po vratu. Odprla sem oči in zagledala Nino. Prst je položila na svoje ustnice. V kotu je bilo ogledalo v katerega sem že prej gledala, vendar mi ni nič pomagalo. Nina je vstala in šla mimo ogledala. Iz police je vzela ključ. Še enkrat je švignila mimo ogledala in takrat sem se zavedla, da to ni ona. V ogledalu ni bilo njene podobe. Prestrašeno sem jo pogledala in hotela vstati neopazno. V tistem trenutku me je zlovešče pogledala. Njene oči so se spremenile v krvavo rdeče, njeni podočniki pa so postali večji ter špičasti. Preden sem se vsega zavedala me je napadla.
❝Aaaaghhh!❞ sem zakričala skozi sobo.V naslednjem trenutku se je zavedla da so bile to samo sanje. Vrata so se odprla in v sobo je prišla Charlotte z njenim belim puhastim perzijskem mačkom, ki ga je poimenovala Charm.
❝Nočne more že spet?❞ je rekla medtem, ko je božala mačko. Zmedeno sem pokimala in se še zmeraj prebujala iz njih. Charli je zavzdihnila in odkimala z glavo. Začel ji je zvoniti telefon.
❝Ne pozabi Ula ob petih moraš biti pri Dr Feelice, ne pozabi,❞ je rekla in zapustila mojo sobo. Pokimala sem in se nasmehnila.
Pozabila sem se predstaviti. Moje ime je Ula in trenutno sem na univerzi Stanford. Sobo si delim z boljšo polovico. Ne, s tem ne mislim punco, ampak svojo najboljšo prijateljico Charlotte, katero raje kličem kar Charli. V ljubzen namreč ne verjamem, ker vse kar dobiš od tega je zlomljeno srce, česar si ne morem več privoščiti.
Moja starša naj bi umrla na letu, ko sta se vračala iz Skandinavije, ko sem bila stara 2 leti, tako, da se svojih bioloških staršev pravzaprav ne spomnim najbolje. Od takrat sta zame starša moja teta Raina Feelice in stric Chester Feelice, ki je prav tako moj psiholog. Zakaj imam psihologa? Zadnje 3 mesece imam vedno ene in iste sanje, kot sem jih opisala zgoraj. Nikoli se ne nadaljujejo, ker se vedno prej zbudim, vendar vedno opazim nove detajle, kot v današnjih, ko je Nina odšla po ključ.
Odrgnila sem zavese in se oblekla. Ura je bila deset minut do 8. Ujeti rabim predavanje. Za malico sem si vzela smoothie, ki ga je vsako jutro pripravila Charli, ter odhitela na predavanje. Na poti sem srečala še ravnatelja Fernsbya, kateri me je že grdo gledal, vendar se mi ga je uspelo znebiti. Sedaj je bila ura že 6 minut čez 8. Predavanje se je že začelo. Potihem sem odprla vrata.
❝Se opravičujem,❞ sem nežno rekla in vzela test, ki ga mi je dala Raina, ki je bila prav tako moja nebiološka mama. Raina in Chester Feelice poučujeta na Stanfordu, samo da je stric šolski psiholog. Začela sem reševati test, ko je v razred prihitel Elijah. Ko je prišel not se mi je nasmehnil in pomižiknil. Zavila sem z očmi in še naprej reševala test.
Elijah je bil moj prvi resen fant. Tisti fant, zaradi katerega ne gledam več na bližnjo romanco in zvezo. Prevaral me je z Nino, katero vedno sanjah. V nočnih morah!
Sicer je rekel, da ni to kar izgleda, da je, ampak mu ne verjamem. Kaj za vraga pa bi lahko še pomenilo, če najdeš svojega fanta prilepljenega z ustnicami z drugo punco na hodniku na dan plesa. Da ji je pomagal zapeti zadrgo na obleki? Pha!
❝Odložite pisala!❞ je rekla profesorica.
❝Enako velja tudi zate Elijah!❞ je rekla in mu izpulila svinčnik iz rok. Razočarano je pogledal, ko se je njegov test pomešal še z drugimi, katere je Reina pobirala.
Moj telefon je zapiskal. Dobila sem novo sporočilo od neznane številke.
❝Totalno NE bom naredil teh izpitov, če oceni tega. Mi lahko pomagaš?❞ je bilo napisano. Kdo bi lahko to napisal? Pogledala sem po razredu. Elijah me je gledal z prosečim pogledom. Vse teste je pobrala in lahko smo odšli iz predavalnice. Vzela sem svojo torbico in plašč in odhajala proti izhodu. Elijah me je dohitel.
❝Ula, prosim te. Še zmeraj ti lahko pojasnim kaj se je zgodilo na plesu,❞ je tiho rekel in se ustavil. Obrnila sem se.
❝Zakaj za hudiča bi ti verjela? Niti Nine ne morem vprašati kaj zares se je zgodilo!❞ sem glasneje rekla in utihnila, ko sem opazila, da so začeli ljudje pomikati glavo proti meni. Eli je ostal tiho. Zavzdihnila sem in začela odhajati.
❝Prosim pomagaj mi,❞ je zašepetal, ko se je že spet znašel ob meni.
❝Pri čemu?❞ sem rekla brez, da bi ga pogledala.
❝Dobiti rabim ta test, se lahko dobiva ob 5? Takrat bo najmanj opazno,❞ je proseče vprašal.
❝Ob petih ne morem. Pa tudi, če bi lahko je bolj vprašanje zakaj bi sploh ti.❞ sem mrzlo odgovorila. Zaustavil se je in udaril v vrata.
Odšla sem v sobo in se preoblekla v bolj udobne stvari. Na vratih je potrkalo. Odšla sem jih odpreti.
❝Ula spusti me noter nujno je!❞ se je prestrašeno zadrl...
<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>

Next?
Kdo ugane kdo bi lahko bila ta oseba?
Mnenja, kritike?
07. maj 2020
Lepo napisano bravo
07. maj 2020
Neext
08. maj 2020
Next
08. maj 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani