Zdravo, moje ime je Alanis in grem v 9. razred osnovne šole. Imam srednje dolge, rjave, rahlo skodrane lase in temne oči.
Moja družina šteje sedem članov, očeta Emila, mamo Eleno, enajstletno sestro Lily, devetletno Flo, 18-letno Šano, triletnega Kevina in mene.
V lasti imamo kmetijo z mnogimi živalmi, zlasti konji. Jaham že od malih nog, življenja brez teh štirinožcev si ne morem predstavljati.
Imam 17-letnega žrebca Kiana, ki je moj prvi konj in zanj skrbim že celih sedem let. Pa 5-letno kobilo Sumeyo, katere lastništvo sem prejela šele pred kratkim a jo spremljam že od skotitve.
V šoli nisem preveč priljubljena, moja najboljša prijatelja, Inaya in Edah, sta otroka zaposlenih. Poznamo se že dolga leta in lahko rečem, da je naša trojica postala nerazdružljiva.
Moje ocene niso nevemkaj, ampak še kar sprejemljive. Knjige so mi poleg konj še ena velika ljubezen, kadar ne jaham, berem.

1. september-ponedeljek
Huh, danes zjutraj je bilo vstati prava muka, res bi si morala ustvariti neko rutino spanja in jo tudi bom.
Prvi šolski dan ni bil nič posebnega. V razredu se še vedno počutim kot tujka. Liv, Zana in Vito so edini, ki se z mano prijateljsko pogovarjajo. Vsi drugi se le, če je potrebno in še to s tistim hladnim podtonom.
Lily in Flo me zadnje čase resnično spravljata ob živce. Svoje nosove vtikata ravno tja, kamor ni treba in poleg tega sta pravi mali razbojnici.
Njiju dveh se je za pazit, čisto zares.

2. oktober-torek
Zadnji mesec je bil zelo pester. Da opišem zdaj, kaj se trenutno dogaja v mojem 9.a.
Vsak razred imam eno tistih karizmatičnih osebo, ki vedno prevzamejo pobudo in kot magnet privlačijo druge ljudi. In če ta oseba ni samo ena, kaj hitro pride do spora. To se je zgodilo tudi pri nas, zato se razred deli na dva klana.
Erin in Danaja. In kot veste te klani nikdar ne prinašajo nič dobrega.
Žalosta sem, ko pomislim, koliko dobrih prijateljev so spravili narazen, celo Zano in Liv. Bedno, res bedno. Zato je Briana zdaj jezna na obe.
Mislim, da sva edini, ki se teh igric ne greva, kar pomeni, da z nama načeloma ne sme govoriti nihče. Punca je tako padla iz sredine na samo dno lestvice priljubljenosti in presenečena sem, da pri tem tudi vstraja. Iskreno, mislila sem, da bo popustila že na samem začetku. Zdaj večina časa v šoli preživi z mano in nekaterimi fanti, oni s tovrstnimi dogajanji niso zaznamovani tako zelo kot dekleta, še jaz sem se začela malo družiti z njimi.
Nekaj dni nazja je pri meni bila Inaya, Edah pa ni imel časa, škoda, da obiskujemo različne šole.
Iz nekega razloga je bila zelo slabe volje, pa nisem mogla ugotoviti zakaj, kar me žre. Resno, čisto pobita je bila in ves čas je cmihala, da mi ne more nič povedati. Vedno bolj me skrbi. Po telefonu je hladna, za skayp si nadane nasmešek, ki ne bi moral biti bolj narejen.
Prej sem klicala Edaha. Včeraj je bil pri njej in prav tako pravi, da je čudna. On meni, da bo minilo, jaz se pa bojim, da je kaj resnega.
Šana je na konjski dirki osvojila drugo mesto in pobrala kar lepo vsoto denarja. Pravi, da ga bo investirala v študij, starša sta nad tem čisto navdušena.
13. januar 2019
aitanacarrasco
aitanacarrasco
Dobra zgodba, idealno bi bilo združiti študije z dirko, če gre dobro in denar je zaslužen, čeprav je to odvisno od vsakega
14. januar 2019
Nexxxxxxxxxxxxxxxttt!
15. januar 2019
Tukaj je drugi del. Hvala za pozitivna mnenja, sicer pa brez brezveznih komentarjev prosim.

3. oktober-sreda
OMG! Ne morem verjeti, kaj se je danes zgodilo v šoli. Še vedno sem čisto pretresena.
Z Briano sva ravno jedli malico, ko je do naju v mračnem raspoloženju prikorakala Liv.
"Hej, pridi, da se nekaj pomeniva." Je velela nekdanji prijateljici.
"Če še nisi opazila, jem." Jo je ta skušala odpraviti, vendar je zaradi zajedljivega podtona in Livine temperamentne narave, dosegla nasproten učinek.
"Rekla sem, da se morava nekaj pomeniti." Je istisnila skozi zobe.
Bila je tik pred ispadom besa in verjemite, temu nisi hotel biti priča. Že samo po sebi, je ni bilo težko spraviti čez rob in ko se je to zgodilo, se ni menila ne kje je, niti, koliko je tisti na katerega se spravlja dejansko kriv.
Tako je Briana raje vstala in ji prisluhnila.
Najprej sem skušala glasove, ki so prihajali izza mojega hrbta preprosto odmisliti, a mi ni najbolje vspevalo.
Sprva, ker mi pač ni vspevalo, potem pa zaradi alarma, ki so ga te prve besede sprožile v meni.
"Povej po resnici, s z njo družiš le, ker si jezna na naju z Zano?" To, njo je izgovorila s takim prezirom, da sem v srcu začutila zbodljaj.
A vprašanje v celoti, je bilo tisto, ki me je najbolj razburilo, to je bilo tisto, kar sem se ves čas spraševala tudi sama.
"Poslušaj." Je nadaljevala z veliko prijaznejšim glasom. "Žal mi je za to. Danajo bom vrgla v ignor in se začela družit z Erin in njenimi prijateljicami, pobotala se bom z Zano in še ti se nam pridruži. Daj no, boljša si od tega."
To je to, sem si rekla, zdaj bo šla še oseba, ki mi je v zadnjem mesecu postala skoraj da prijateljica. Povesila sem glavo in skrila orošene oči. Pa se je zgodilo prav nasprotno od pričakovanj.
"Prvič, NE, prepozno!" Je siknila Briana. "Odločno sta pokazali svoje prioritete, ena za drugo. Zdaj vem, kakšni sta v resnici, razočarali sta me. Drugič pa, ONA ima ime in nihče mi ne bo govoril s kom naj se družim, sploh pa tebi ne bom odgovarjala."
To je bila kaplja čez rob. Do zdaj sem se že obrnila in odkrito poslušala pogovor. Liv je pobesnela in jo z veliko močjo zgrabila za nadlaket.
"Pa kaj je s tabo?!?" Je zakričala in s tem privabila radovedne poglede sošolcev. "V čem je ta čudakinja boljša od naju?!"
"Veš kaj, to ti na tvoje razmišljanje sploh ne bom razlagala, ker itak ne boš razumela." Je zašepetala.
To jo je še bolj raskurilo. Ispustila je jezen krik in togotno odkorakala iz razreda.
Ves ta direndaj je privabil učiteljico, ki je dežurala na hodniku.
Kakorkoli, na koncu smo vse tri pristale v pisarni šolske psihologinje. Taki ispadi pri njej namreč niso ravno redkost, je bil pa to prvi, ki sva ga bili deležni z Briano, kadarkoli.
In vse do danes, sem to nekako tolerirala.
Vsaj Inaya(po telefonu)zveni nekoliko bolje. Karkoli je že bilo se očitno polega, vse kaže, da je imel Edah prav.

4. oktober-četretk
Iiiiii!! Ravno prej sem izvedela, da bo Sumeya imela žrebička! Čisto sem navdušena.
To mi je z nasmeškom povedala Šana takoj, ko sem prišla iz šole. Ona je uradno odgovorna za redno veterinarsko oskrbo in vse kar spada zraven.
V šoli je vse po starem. Družim se z Briano. Liv naju ignorira s še večjo odločnostjo, kot ponavadi, tako zelo, da je njen molk že prav zgovoren. Tudi prav! Briga me!! Po drugi strani pa upam, da Erin in Danaja končno dosežeta premirje in popravita razklan razred, tole je prav bedno.

10. oktober-sreda
Nevem, kaj se je zgodilo ampak izgleda, da je med trojico spet vse po starem. Z eno izjemo, ignorirajo me. Najbrž za voljo Zane in Liv, kajti Briana z mano še vedno govori, kadar ju ni ob njej, kar ni ravno pogosto in to pomeni, da sem večina časa sama, osamljena.
Čeprav sem bila na to vednl nekako pripravljena, si ne morem pomagati, da se nebi počutila izdano in prizadeto. Punca je res zdržala junaško dolgo, pa še vedno sem razočarana. Ampak prav, tudi prav! Lahko sem sama, navadila se bom, čeprav zdaj vse to obupno boli. Ko to pišem solza kane na papir...in še ena. Dovolj imam!! Zakaj se vsi tako igrajo z mano!? Zakaj se Briana vede, kot nebi bilo nič!!?
16. januar 2019
Veliko ljudi se igra tudi z mano... Next res, zgodba mi je zelo všeč.
16. januar 2019
13. oktober-sobota
Danes sta me obiskala prijatelja. Inaya deluje OK, samo...ne bom rekla, da sem prepričana.
Ko sem jima povedala za Sumeyo sem z njene strani prejela navdušene čestitke, nad čimer je Edah le zavijal z očmi.
Ni ravno navdušenec, kar se konj tiče, za razliko od naju, se pa zato nenormalno navdušuje nad traktorji in podobnimi napravami. Tako smo v nenehnem sporu, kaj od tega je boljše oz. bolj avt(ampak jasno ne zares).
Včasih se sprašujem, zakaj je Edah sploh ostal ob nama. Na prvi pogled nimamo nič skupnega, pa tudi fant je. Te vezi smo spletli že v otroštvu, ko su ju starši vsake toliko pripeljali seboj na delo. Takrat smo oblezli celo posest, raziskali vse kotičke, pogledali v vsako luknjo. Z najstniškimi leti se je to delno končalo in mislil bi, da se bodo ohladili tudi odnosi, da bo mladenič moško družbo postavil pred naju, da bova midve bližje prijateljice našli med sošolkami, da bodo počasi bledeli spomini na otroška leta, da se bomo postopoma oddaljili, a se nismo. Vselej nas je nevidna sila držala eden ob drugem in ohranjala vezi močne, kot so vedno bile.
Ok, zdaj bi se pa že res morala začet učit kemijo, ker v ponedeljek sprašuje, pa sem, 1.čisto preveč lena in 2.popolnoma brez volje.

15. oktober-ponedeljek
Takole je bilo. V soboto se nisem prav nič učila in v nedeljo se tudi najraje nebi, a je bila že kriza. Tako sem svojo rit proti koncu dneva prisilila, sesti za pisalno mizo, roke, odpreti zvezek, oči, brati nesmiselne besede, napisane s pisavo, ki jo lahko berem samo jaz in možgane dejansko sodelovati z njimi ter predelovati podatke. Slednje je bilo najtežje. Po slabih desetih minutah sem dosegla neko zbranost in vse je postalo mnogo lažje.
Pred spraševanje mi je srce vtripalo kot noro, moje noge so postale mlahave, dlani potne, bila sem v popolnem navalu strahu.
Na koncu sem dobila(celo!)tri(ker sem se napiflala tiste minimalce in še nekaj malega zraven), za kar sem zdaj strašansko vesela.
Kar se punc tiče, pa vse po starem
***
Aghr! Moji dragi sestrici, Lily in Flo!! Nesramnici sta mi vdrli v sobo, ko me ni bilo, kar je že samo po sebi nezaslišano!! Poleg tega zdaj igleda, kot bi v nejej divjal tornado.
Najberž sta nekaj iskali, verjetno sladkarije.
Zgagi mali!
Tako sem jezna, da bi jima najraje eni za drugo prisolila klofute! Kako si upata!?!
Dobro, dobro, zdajle grem na eno dolgo ježo s Kianon, da malo odmislim tole, upam, da mi vsaj on danes ne misli povzročati težav.

22. oktober-ponedeljek
Včeraj zvečer je do mene prispel Vitov snep. Vganete kaj je pisalo?

"Hej! Baje sta se Erin in Danaja pobotali."

"Resno??"

"Jp."

Glede na vse, kar sta počeli me je ta novica dokaj presenetila.

Danes sedmo uro smo imeli vaje za valeto. Plešem z Vitom in ker sva oba lesena kot hloda, je bilo večina vaje prava muka.
Vganite kdo, je pritekel za mano na poti do avtobusne postaje!
Zana, Liv in Briana. Najprej so me vse tri veselo pozdravile in ni trajalo dolgo, pa smo se zapletle v obsežen pogovor.
Bil je neverjetno sproščen in spontan, še nikdar pred tem se nismo tako pogovarjale in tudi z nobenim od sošolcev oz. sošolk ne, vsaj jaz.
Avtobus z dvema dekletoma je odpeljal in čakajoč na svoj prevoz sva ostali sami-jaz in Liv.
V zraku se je zdaj počasi nabirala napetost in se stopnjevala do meje otipljivosti.
"Em, oprosti." Mi je podala roko. "Res mi je žal za vse kar sem rekla zadnjič, nisem mislila resno, nikdar."
Zdaj se je s svojimi sinje modrimi očmi zazrla v moje.
"Oprostiš?"
Čez obraz se mi je razlezel nasmešek in prikimala sem.
"Oprostim."
Tudi ona se je nasmehnila.

Briga me za vse, kar je bilo, samo zelo vesela sem, da ne bom več sama. Te dnevi res niso bili prijetni.
18. januar 2019
Next! (To je prva zgodba, ki jo zares berem )
18. januar 2019
Next! Plissss...
21. januar 2019
Hvala Bromy Heart, pride.
21. januar 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg