New way of living

Odprla sem oči. Počasi in z ogromno muko. Sprva sem videla samo belino. Ali je mogoče? Ali tako izgledajo nebesa? Ničesar ni naokoli, le ti ležiš na postelji in gledaš v prazno. Čez čas se mi je vid izostril in videla sem, da ležim na postelji. V beli sobi in na postelji, ki je imela grozen vonj. Zdel se mi je znan a nisem vedela kaj je to. Pred sabo sem zagledala dva človeka. Žensko in moškega. Nisem ju poznala a sta bila znana obraza. Takoj ko sta videla da sem odprla oči je ženska stekla iz sobe in pripeljala medicinsko sestro. Ta je bila oblečena v modre hlače, belo majico ter modro jopico. Zdaj sem vedela, da sem zagotovo v bolnišnici. Vendar kaj počnem tukaj?
Ko so končali z vsemi možnimi preiskavami in mi vzeli skoraj vso kri, ki jo je moje telo imelo sem se lahko ulegla nazaj. Ženska in moški od prej še vedno nista zapustila sobe in zdelo se mi je da vesta kdo sem. Zakaj se ju sama ne morem spomniti? Kaj se je zgodilo? Toliko vprašanj a nič odgovorov. Ženska je sedla na mojo posteljo in me pogledala z svojimi sivimi očmi. Zgledale so zelo utrujeno in zagotovo je imela nešteto neprespanih noči za sabo. Znan pogled ampak nisem vedela kam ga naj dam. Kaj se dogaja z mano?
"Hester.. dragica ali veš kdo sem"? je vprašala ženska. Njen glas je bil globok a v njem sem čutila njeno žalost. Ženska je me gotovo poznala in celo mene je bolelo ker ji nisem vračala enake ljubezni kot jo je ona meni. Vendar kako naj vračam ljubezen do popolnega neznanca?
"Gospa.." takoj ko sem izrekla to besedo je ženska bruhnila v jok. Bolelo me je. Ne v srcu. V mislih. Vedela sem, da mi je ta ženska enkrat nekaj pomenila zdaj... no zdaj pa niti ne vem kdo je in ko jo gledam kako trpi me boli.
Čez minut sta oba odšla iz sobe in noter je stopil zdravnik. Bil je srednje starosti z kostanjevo rjavimi lasmi in modrimi očmi. Bil je še kar lep vendar je bil seveda prestar. Koliko sem sploh stara? Med tem ko sem se tako spraševala me je nagovoril.
"Gospodična Hester. Končno ste se prebudili. V komi ste bili 2 meseca! Kako se počutite?"
Kako misli, da se počutim? Še sama ne vem! Zdaj vem, da mi je ime Hester vendar nimam pojma kdo in kaj sem.
"Hester. Kar direkten bom. Imela si prometno nesrečo in izgubila si spomin. Ali znaš govoriti ali pisati?"
"Seveda znam govoriti. Ali znam pisati pa nevem glede na to, da sem se zbudila pol ure nazaj in da še nisem utegnila kaj dosti napisati v tem času" sem mu odgovorila. Malo me je razjezil. Kakšno vprašanje je ali znam pisati, če sem bila meseca v komi. Ko sem dobesedno bruhnila te besede me je zdravnik začudeno pogledal. " Vidim, da si kar zgovorna"
Ni me užalil samo povedal je resnico, ki pa me ni tokrat bolela.
4 nexte