u201358
u201358
Neext
02. februar 2016
u198831
u198831
Neeeeeeeeeeeext
02. februar 2016
u143259
u143259
Neeeext
02. februar 2016
Next
02. februar 2016
neeeeeeeeeeexxxxxxxxxxtttttttttttttttt
02. februar 2016
Next
02. februar 2016
Next
02. februar 2016
u193093
u193093
nnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttttttttttt
02. februar 2016
Neeeeext
02. februar 2016
u202183
u202183
hej Hvala vsem da berete

7

"KAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJ!" sem zavpila kolikor se je le dalo. Vsa šokirana sem pogledala očeta nato mamo in nazaj očeta. Res sta me s tem presenetila.
"Mislita, da se bom vozila v avtobusu, kakor navadni ljudje in hodila z torbo na rami v šolo? A sta pozabila, da sem vajina hči?" sem ju vprašala. Mama in oče sta naenkrat pokimala. Oče je naprej bral časopis, mama pa me je ignorirala. Grem peš ali grem na avtobus? Avtobus.
Zavzdihnem ter pohitim, kolikor se je sploh dalo v visokih petah, do avtobusne postaje. Ko sem dospela tja se je avtobus ravno prispel. Pohitela sem vanj ter sedla na zadnji sedež ter v svoja ušesa vtaknila slušalke. Zaprla sem se vase, kot ponavadi, kadar ni po moje. Ponavadi potem ostali trpijo zaradi mojih besed, a koga sploh zanima. Samo, da sem srečna.
Avtobus se je ustavil pred neko zgradbo. Pred zgradbo je bila postavljena velika skala, na kateri je bilo izklesano ime šole. To je torej to. Stopila sem iz avtobusa, ter slušalke pospravila v torbico. Napotila sem se preko dvorišča v notranjost. Prestregla sem ogromno radovednih pogledov ter žvižgov. Nasmehnila sem se. Popolna kot vedno.
Ko sem stopila v notranjost se je pred mano prikazal ogromen hodnik polen učencev, učiteljev, omaric ter oglasnih panojev. Odkorakala sem po hodniku ter iskala pisarno ravnatelja.
Tavala sem po hodniku ter iskala prekleto pisarno. Zato pa sem se šolala doma. Nisem se morala izgubiti v lastnem domu. Zasmejala sem se svojim mislim. Nisem bila pozorna. Trčila sem v neko telo. Vsa v šoku sem dvignila glavo. Pred mano je stal rdečelasi fant z vražjim nasmeškom. Smehlja se mi!
"Glej kot hodiš!" sem siknila. Rdečko se je zasmejal. Ta prekleti hudič se mi smeji! Izbrisala mu bom ta prekleti nasmešek z obraza.
"Kokoška, si se izgubila?" me je nedolžno vprašal. Kokoška?!

"Ti meni kokoška?! Osel! A sploh veš, kdo sem jaz?" sem ga vprašala ter vzvišeno dvignila glavo. Prhnila sem ter odšla mimo njega.
"Če iščeš ravnateljevo pisarno, je nekaj metrov naprej ter nato levo. Pa upam, da bosta uporabila zaščito!" se je zadrl za mano. Najraje bi odvihrala o njega ter mu prisolila krepko zaušnico, a sem raje požrla ter odšla pokončno naprej. Kmalu sem našla pisarno. Potrkala sem ter vstopila.

"Gospodična Hastings! Lepo, da sem vas spoznal!" je zažgolel ravnatelj ter vstal. Priliznjeno se mi je nasmehnil. Seveda se tako obnaša zaradi mojega očeta. Denar vedno vpliva na odnos med ljudmi. To bo še zanimivo.

"Hvala gospod ravnatelj. Lahko dobim ključe od omarice ter urnik. Mudi se mi še v knjižnico po knjige." sem zavzeto rekla ter se nasmehnila. Res sem se potrudila, da nisem zavila z očmi. Mislim, da bom zaradi njega bruhala.
"Seveda, seveda. Izvolite." je rekel ter mi podal urnik ter ključe. Nasmehnila sem se ter odšla brez pozdrava. Napotila sem se do svoje omarice ter jo odprla. Ker nisem imela kaj, da bi vanjo dala sem jo nazaj odprla. Kar naenkrat pa se je nanjo naslonil nek fant. Presenečeno sem trznila ter se obrnila k fantu. Bil je črnolas in modrook fant. Zapeljivo se mi je smehljal.

"Hej. Sem Yves Benedict. Ti pa si?" me je vprašal ter me pobožal po lici. Želodec je delal salte. Hitro sem se otresla njegove roke ter ga srepo pogledala.
"Sem Crystal Hastings in ne maram nadutih tepcev, ki mislijo, da so lepi v resnici pa so grdi kot smrt. Še mrtveca bi pognal nazaj v grob." sem mirno rekla.
"Kaj si rekla?" je siknil ter se mi približal.
"Si gluh?" sem siknila.
"Za te besede boš drago, ampak res drago plačala." mi je šepnil tik ob ušesu, tedaj pa so ga močne roke potegnile stran od mene.
"Če se jo samo še enkrat dotakneš, govoriš znjo ali celo misliš nanjo, ti bom tvoj prekleti obraz razmaličil. Je jasno?" sem zaslišala glas, ki ga imam najraje. Ozrla sem se ko mojemu rešitelju. Rick.
"Saj ni tvoja punca!" je vzkliknil Yves.
"A da ne?" je vprašal Rick, ter mi pomignil naj stopim k njemu. Stopila sem k njemu on pa me je z prosto roko objel okoli pase, z drugo pa še vedno držal Yvesa ter pritisnil svoje ustnice ob moje. Vrnila sem mu poljub ter se oklenila njegovega vratu. Ko sva se ločila je Yves nejeverno zrl v naju-.
"Vrjamem strai. Samo spusti me." Rick ga je porinil ter spustil, tako da je padel na tla. Objela sem ga ter pritisnila kratek poljubček na njegovo lice.
"Hvala Rick." sem šepnila.
03. februar 2016
Next
03. februar 2016
neeeeeexxxxxxxxxtttttttttttttttt
03. februar 2016
u172325
u172325
NEXTT!!!!!
03. februar 2016
u198831
u198831
Neeeeeeext
03. februar 2016
Omg supr pises Next +nova bralka
Next
03. februar 2016
Next
03. februar 2016
u193093
u193093
Next
03. februar 2016
Nneexttiii
03. februar 2016
Neeeeeext
03. februar 2016
u143259
u143259
Neeeeeext
04. februar 2016
Next
04. februar 2016
actimel
actimel
Next
Jeyy a pol rick hod na isto solo in zdej ji bo tm ful usec ker bosta lohk u soli se druzla pa se noben si ji ne bo upal tezit... carsko
05. februar 2016
Next
05. februar 2016
neext!! :3
05. februar 2016
neext!!
13. februar 2016
hvala vsem za komentarje in da berete

8

''Saj veš da te bom vedno branil, moja tigrica.'' je rekel ter me strastno poljubil, kar pred vsemi na hodniku. Nekateri so žvižgali, drugi pa so zavijali z očmi.
Nekaj časa sva še bila naslonjena na omarice in se poljubljala, potem pa sem pogledala proti klopci, na kateri je sedel tisti rdečelasi fant, ki ima tisti vražji nasmešek. V roki je imel svoj telefon in je nekaj brskal na njemu. Ko je opazil da ga gledam, so se najine oči srečale. Hitro sem odmaknila pogled ter se spet posvetila Ricku. Imela sem občutek, da me še vedno opazuje.
''Torej lepotička moja, prideš danes k meni? Po šoli bom nekaj časa sam in....Saj veš..Imava še nedokončane stvari.'' je rekel Rick zapeljivo. Pomežiknil mi je ter me pobožal po laseh.
''Težko, saj veš da se zdaj moja starša igrata stroga starša.'' sem zavila z očmi.
''Daj no, izmuzni se za mene.'' je spet rekel zapeljivo.
''Bom poskusila.'' sem rekla.
''Takšna tigrica mi je všeč, ki si upa vse.'' je rekel ter me poljubil.
''No zdaj pa moram na stranišče.'' sem rekla ter se odpravila proti stranišču. Tam sem pred umivalnikom zagledala neko punco, ki se je ličila. Bila je blondinka, kot jaz. Imela je tudi podoben stil oblačenja kot jaz. Ko me je zagledala se je obrnila k meni in pospravila šminko v torbico.
''Zakaj me tako gledaš?'' me je vprašala.
''Nisem gledala tebe ampak tvojo šminko.'' sem rekla.
''Ti je všeč? Saj verjamem, glede na to da se ti ne znaš ravno naličit.'' je rekla. To je bilo precej nesramno.
Grdo sem jo pogledala od glave do pet.
''Kaj je Crystal Hastings? Si ostala brez besed?'' je vprašala s cvilečim glasom.
''Od kod ti poznaš moje ime?'' sem jo vprašala.
''Najina očeta sta nažalost sodelovala, dokler moj oče ni ugotovil kakšen kreten je tvoj oče.'' je rekla.
Želela sem ji nekaj reči, ko je prišla noter neka profesorica.
''Crystal Hastings, prvi dan ste tukaj pa že zamujate k pouku, prosim pridite.'' je rekla.
Zavila sem z očmi in se pogledala v ogledalo.
''In tudi za vas to velja Jenny Carter.''
Torej ji je ime Jenny, kakšno trapasto ime.
Sledili sva ji v učilnico in med tem me je Jenny ves čas grdo gledala, jaz pa sem se delala kot da je ne vidim. Ko smo prispeli v učilnico sem z očmi iskala Ricka in upala da je mesto poleg njega prosto. Vendar ni bilo, zraven njega je sedela neka punca. Samo mesto zraven tistega rdečelasega je bilo prosto.
''No kar sedite k gospodiču Sheeranu.'' je rekla profesorica, ko je opazila kako gledam po učilnici.
Ni mi preostalo nič drugega kot da sem sedla k njemu.
14. februar 2016
Next
14. februar 2016
u198831
u198831
Neeeeeeeeeeeext
14. februar 2016
u207907
u207907
Next
14. februar 2016
u201358
u201358
Uuuu
Next
14. februar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani