Nenavadno življenje

Next

Next, kar tako naprej, bravo! Samo nekaj: nismo te prisilile, sama si si jamo skopala in vanjo padla

Sedeti ob njem mi je prav neprijetno. Vsako sekundo sem pogledala na uro, a trapasta ura se ni hotela premakniti niti za milimeter. To pa bo še dolga ura oziroma mučenje, sem si mislila.
Ker je učiteljica za geografijo spraševala, nam pa ni nič dala kaj za delat, sem iz torbe vzela dnevnik in začela pisat vanj.
Gal je na vsak način hitel videti, kaj pišem, a sem dnevnik spretno skrila.
Zato je storil nekaj, česar nisem pričakovala.
"Učiteljica, moja soseda nekaj čečka in vas ne posluša." me je zatožil zabiti Gal.
"Nóella, da se mi zakoj spraviš sem in prineseš tisto, na kar si čečkala." mi je zabrusila učiteljica.
Se ti bom že sladko maščevala, sem mu s pogledom sporočila. Moram reči, da je bil čisto mičkeno prestrašen. Prav mu je, ko me je zatožil.
"Tu si že, zdaj pa pokaži zvezek." mi je ošabno rekla učiteljica.
"To je moj zvezek za geografijo." sem ji rekla, saj zelo slabo vidi in ne bi nikoli opazila razlike.
"V redu." je rekla. Globoko sem si oddahnila, saj so bile v dnevniku napisane mnenja o učiteljici.
"Čakaj, nisem rekla, da se lahko vrneš na svoje mesto. Dan mi zvezek, da ga pregledam." je rekla. Sranje, očitno ni tako neumna, kot sem mislila.
Prisiljeno sem ji dala dnevnik, ona pa ga je odprla točno na strani, na kateri sem pisala.
"Učenci moji, poslušajte kaj je Nóella napisala o meni in povejte, če se moti." je vstala učiteljica.
O ne. Saj si ne bi drznila. Vendar si je drznila.
"13.1., sreda
Dragi dnevnik!
Resno sovražim uro geografije, ker nimamo ničesar za pametnega delat. Zabita učiteljica vedno celo uro sprašuje, mi pa se samo učino dolgčasja. Resno, ta ženska je kot zombi; skoraj bele lasje, čudna koža, čudno je naličena in grozno hodi, kot da bi šepala. Komaj čakam, da gre v pokoj. Poleg tega pa še slabo vidi. Veš, vedno tisti dan, ko imamo uro, ko se pouk konča in se vrnem domov, vedno vržem na posteljo in se norčujem iz nje. Ja, saj itak ne bo nikoli izvedela." je glasno brala učiteljica. Bila sem rdeča od sramu in najrajši bi se pogreznila v zemljo in tam ostala do konca svojega življenja, cel razred pa se je težko zadrževal, da ne bi prasnili v smeh.
"Gospidična Nóella, takoj k ravnateljici!" mi je zelo, zelo jezno zabrusila učiteljica.
Pograbila sem vse kar sem imela na mizi in vse to spravila v torbo, ter Gala pogledala tako zelo grdo. Bila sem tako jezna nanj, da bi ga lahko oklofutala sredi pouka. Vendar sem se zadrževala.
Odšla sem do ravnateljičine pisarne in čakala, da me pokliče.
Upam, da ne bom v težavah.

Ja vem

ljubim te

Jaap ja sam tvoj sošalec

ljubica ne bit jezna

sm res dobr pišš

kje si pička?

J

Ne poslusajte ga! On je sam en fuknjeni petletnik ki si neki izmisljuje
V glavnem, NE poznam ga in NI moj sosolec

Ja pa srm ljubica

Ljubezen je sladka

Ljubica moja