my story

Te zanimaa zgodbica ??????????
no js bum pa napisala tko mau ljubensko mau grozliuo zgodbico. k že usi neki zgodbice piššete se bum pa js tud preizkusla u pisanju

aja Mojca je njena mama.
Bilo je poletje. Pravzaprav začetek vročega, zares vročega poletja. Bil je 16. Junij. Tistega dneva sem se vsa vesela vračala iz šole. Na sebi sem imela mini svetlo modro krilo in kratko majčko roza barve v treh odtenkih. »No grem. Ana, rada te imam. Čau !« »Jaz tudi tebe. Am Katja ?« Obrnila sem se. »Kaj je? Oprosti, a se mi res mudi.« »Ah nič. Samo …« močno me je objela. Nasmehnila sem se ji in stekla domov.
Počasi sem odprla vrata naše hiše. »Misliš, da … si vredna česa drugega kot smrt? NE !!! greniš mi življenje že odkar sem te spoznal. Prasica.« to je bil glas mojega očeta. Ni mi bilo jasno kaj se dogaja. »Ampak Žiga … jaz te ljubim.« »Ti še sama sebe ne ljubiš. Adijo življenje. Pozdravljena smrt.« zaslišala sem pok. O moj bog. Tekla sem po stopnicah v zgornje nadstropje. Mama je mrtva ležala na tleh. »Očka ne …« sem zakričala v solzah. Bilo je prepozno. V glavo si je poslal kroglo, ki mu je dobesedno predrla glavo. Začela sem divje jokati. Grenke solze so mi prodirale skozi oči. »Zakaj?!« vedno sem ju imela tako rada.
next ??????????

ne vem če se splača naprejj pisat !!!!!!!!
lh bi mi saj en reku da ne pišm dobr in bi blo to !!!!!!!!
ne pa da niti en sam ne glasuje u anketi (un za ja sm js EDINA) !!!!!!!!
Faaaaaaaaq