BTW ona je tut izžrebala ogenj.
12. julij 2013
morm it. Čau!!
12. julij 2013


Love y'all bitches!
-A
12. julij 2013
Next js tut pretty little liars gledam
12. julij 2013
KUL
Ej ka ti je bolš: Gossip girl al Pretty little liars?
13. julij 2013
bom kr next dala......

"Dan!" sem rekla. "To so 12 centimeterske pete!" Oba planeva v smeh. Dan se kar naenkrat prime za trebuh in zavpije. Vse v dvorani utihne. Zagrabi me panika. "Dan! Kaj je narobe?" On hitro gre ven, jaz pa letim za njim. Ko sva zunaj, Dan poklekne in ker izgleda, da je v strašnih bolečinah vzamem v roke torbico in s tresočimi rokami poiščem telefon. "Anna!" zavpije. "Ne klicati v bolnišnico!" Super, zmešalo se mu je. "Hitro bo minilo. Obljubim!" Tako sem samo neuporabno stala in gledala kako trpi. Objamem ga. Čutim, da začenja bolj umirjeno dihati. Počasi ga spustim. Ravno pravi čas sem ga spustila, da sem videla, da se mu je barva v očeh spremenila. Njegove čokoladne oči so bile zdaj črne. Popolnoma črne. Ko sem pomežiknila, so bile spet rjave. "Kaj se dogaja s teboj, Dan?" Opravičujoče me pogleda. "Mislil sem ti povedati takoj po plesu. Nato pa sem videl kako te je ta (namesto Carly je uporabil besedo ob kateri sem samo zajela sapo) porinila po tleh. Izgubil sem nadzor. Ravno zato ne smeva biti skupaj." "Resno? Spet? Obljubil si!" Dan je samo skomignil z rameni. Odprla sem usta, da bi mu še nekaj zavpila, ko se je že obril in odšel stran.
13. julij 2013
ups: ne obril ampak obrnil!!! LOL OBRIL! hahahahhahahhahhahah
13. julij 2013
hahha next
13. julij 2013
Ne morem verjeti, da se to spet dogaja. V zadnjem letu in pol se je toliko spremenilo. Dobila sem najboljšega fanta, ki ga lahko dobiš, ga nato izgubila in to ravno takrat ko sta se skregala z njegovim najboljšim prijateljem (torej takrat ko me je najbolj potreboval; imel je veliko izbruhov jeze), nato je umrl njegov najboljši prijatelj, ker ga je raztrgala neka zver, nato mi je umrl brat Colder, ki je umrl v prometni nesreči in nato je umrla moja najboljša prijateljica Nela. Toliko smrti. Toliko napadov. Vsi okoli mene umirajo. In Dana. Dan. Kako je lahko mi spet to naredil. Ko ve da me potrebuje. Ko ve, da ga JAZ potrebujem. Ne vem njegove skrivnosti. Vem, da jo ima. Ne vem pa kakšna je. Končno sem odšla iz tega prekletega parkirišča in ker vem kdaj odpelje avtobus sem odšla nazaj v dvorano, ker pride šele čez 1 uro. Ko sem vstopila, tokrat sama so imeli ravno namen podeliti kroni spomladanskega kralja in kraljice. Še vedno zatopljena v misli sem se usedla na bližnji stol in naslonila glavo na roke. "Spomladanski kralj je,.......Dan Grey!" To je bilo za pričakovati. Kraljica pa bo zagotovo Car.."Anna Charm!" Čakaj, kaj? Sem prav slišala. Pogledala sem Carly, ki je do zdaj bila vedno kraljica. Bila je čisto zelena od zavisti. Vsi so me gledali, češ vstani že. Počasi sem vstala in med ploskanjem odšla do odra. Ravnateljica mi je podala mikrofonin to pomeni, da moram nekaj reči. Nasmehnila sem se in rekla: "Najlepša hvala za tole (z glavo pomignem proti kroni). Veliko mi pomeni. Res hvala." Spet aplavz in nato stopim z odra. Zrak. Potrebujem zrak. Vzamem torbico in grem ven. A tam nisem sama. Carly. "Se zavedaš, da si ne zaslužiš krone?! JAZ BI JO MORALA IMETI!" zavpije in me zgrabi za lase. Potegne in v njeni roki ostane par las. Mojih las. Od bolečine zavpijem in jo porinem. Pade na tla, a hitro vstane. Joj, ko vsaj ne bi imela pet. Sezujem se in se pripravim na še en napad. Tole se ne bo dobro končalo.....
13. julij 2013
next
13. julij 2013
pa pretty little liars so bolj next!!!!
13. julij 2013
next
13. julij 2013
next
13. julij 2013
Vstala je in mi pogledala v oči. Nisem vedela, da lahko kdo tako grdo pogleda. Sekundo pred tem, da me je napadla, sem imela preblisk kam bo skočila. umaknila sem se na drugo stran in ji skočila za hrbet. Roke sem ji spodvila in rekla: "Spustila te bom, ko se boš umirila. Prav?" Počakala sem minuto ali dve in jo nato spustila. Počasi je vstala in z dvignjeno glavo je odšla stran. Vstala sem in se odpravila na avtobusno postajo. Takrat pa se je zaletela v moj hrbet. Padla sem po tleh in zakričala od bolečine. Z glave mi je brez kesanja za kar je naredila vzela butasto krono. Vse to zaradi ene butaste krone. Že na začetku bi ji jo morala dati, pa ne bi bilo vseh teh bolečin. Da nekoga zbiješ na tla nepripravljenega in pa, da ga vržeš z glavo naprej v beton je res hudobno dejanje. Postavim se pokonci in ji podarim svoj najbolj osovraženi pogled. Počasi se začnem premikati proti njej. Carly otrpne. Boji se me. Tako kot se je prej bala Dana. Začne se ritensko premikati proti kulturnem domu in nato zbeži. Ko leti se pa zaleti v Dana. Ki se je kar naenkrat pojavim tam. Kar tako. Vesela sem, da ga vidim, a on ima trenutno oči samo za Carly. Po pogledu, ki ji ga daje se zdi kot da se odloča ali bi jo zadušil ali samo vrgel ob steno. Carly je na smrt prestrašena. Hitro grem do njiju in poskušam odvrniti Dana od tega, da jo ubije s pogledom. Obrnem mu obraz v mojo smer in vidim njegove oči. Črne. Črne kot noč. "Dan." rečem nežno. "V redu sem. Poglej, čisto v redu sem." Na žalost to ni čisto res in on to opazi. Vidi, da mi po kolenu teče kri rdeča kot obleka in njegov obraz se nazaj utrdi. Njegove oči so zdaj rjave. Zdaj rdeče. In zdaj... zlate. Dan se začne krčiti. Zvijati. Kričati. Carly in jaz sva ohromljeni. Dan ni več Dan. Dan je volk.
13. julij 2013
next
13. julij 2013
Nisem mogla zakričati. Samo odprla sem usta in ko sem videla, da ne pride nič skozi sem jih zaprla. Obrnila sem glavo proti Carly, ki kot jaz ni mogla narediti ničesar. Pogledala sem nazaj k Danu.... no volku in ga pogledala v oči. Rumene oči. To ni več Dan. Prisilila sem svoje noge, da sem tekla. Najprej me niso ubogale in sem samo napol padla po tleh. Ujela sem volkov pogled in se hitro pobrala. Potem sem se pa spomnila, da je tam Carly. Brez zaščite. Ravno, ko se je volk obrnil proti njej sem skočila pred njo. Res jo sovražim, a umreti si ne zasluži. Pogledala sem volka naravnost v oči in se pomaknila še bliže njegovega gobca. Zdaj od blizu sem videla dolge čekane, ki so verjetno že zarezali v meso živega bitja. Stresem se in se zberem. Spet ga pogledam v oči. Naredim še en korak. Volk zarenči. Ne odmaknem se. Še bolj se približam. Ne odmaknem pogleda. V volkovem pogledu se pojavi nekaj znanega. Oči so se mu začele spreminjati. Ker je bil že zelo blizu in ker mi je nagon tako pravil sem stegnila in ga počasi pobožala po glavi. Oči je imel zdaj že rjavkaste. Ni so se mu samo oči spreminjale. Spet se je začel krčiti in izgubljati dlako. Na koncu je bil spet Dan. Ves se je tresel. "Kako si to naredila?" me je vprašal.
16. julij 2013
Ker je bil že zelo blizu in ker mi je nagon tako pravil sem stegnila ROKO in ga počasi pobožala po glavi.

ROKO sem pozabla napisat!!!!!!
16. julij 2013
Next?????????????
12. avgust 2013
bom kr nextala....

Bila sem presunjena. Dan ne more biti volkodlak. Ne more biti. Čeprav,... lani smo šli s Danom kopat v reko. Bila je polna luna in natanko se spomnim, da je Dan, takoj ko smo videli luno vzhajati, rekel, da se ne počiti preveč dobro. In nato je zbežal. In potem je bilo enkrat, ko me je moj bivši šef hotel osvajati in ni sprejel ne kot odgovor, se je Dan razjezil in mi rekel, da se bo pogovoril z njim. Nato, ga je napol odvlekel ven in ko sta se vrnila je bil šef čisto prestrašen. Seveda sem dala odpoved, ampak nikoli ne bom pozabila izraza na njegovem obrazu. Drugače pa ni možno, da bi bil volkodlak,.... no ja in potem je bilo še nekajkrat, ko,..... Ustavila sem se. Dan je volkodlak. Vse kaže na to. Nela,....ne! Ni možno! Dan ne bi ubil Nele. Spet se mi je v mislih prikazal prizor nesreče. Bilo je jasno, da takšne škode ne bi mogel narediti avto. Raztrgane gume na kolesih, ugrizi na ramah, razmesarjen trebuh,.... Postalo mi je slabo. Začelo se mi je vrteti. Počasi sem padala in nato pristala na nečem... mehkem? Tople roke. Dan. Nisem hotela biti blizu njega. Kako mi je lahko to naredil? Zbrala sem se in vstala. Pogledala sem ga v obraz. V njegove oči polne bolečine in poraza. Vedela sem, da ve, da jaz vem kaj je naredil. Ko sem začutila njegovo tiho pritrditev so mi solze spolzele po licu. Zasukala sem se in tekla do avtobusne postaje. Usedla sem se in se odpeljala domov. Ko sem končno prišla do vrat, sem čutila, da me Dan opazuje. Hitro sem odprla vrata in se pognala v mojo spalnico. Ležala sem na postelji in jokala. In pa seveda mislila na Dana. Oziroma na nekoga, ki sem mislila, da ga poznam. In ljubim. Verjetno sem se motila.
12. avgust 2013
next
12. avgust 2013
iiiii, nov komentar!! Aja pa BTW js tut lovam 1D!

3 MESECE KASNEJE,.......

"MAMAAAA!" sem se zadrla čez celo hišo. "A SI ŽEEEE?!" Mama pokuka z glavo v mojo sobo. "Ježešna, draga! Tako vpiješ, da bi se te še levi bali! No, vzemi že torbico in greva!" Zavijem z očmi. Tipična mama. Najprej se liči celo večnost potem pa mene priganja. Če se ne motim, me bo poklicala čez tri, dva, ena,.... "ANNAAA! A GREEEŠ!?" Sama sebi sem se malo nasmehnila, potem pa pograbila torbico in odhitela po stopnicah dol. Mama se mi je nasmehnila in rekla: "Šoping!" Nasmehnila sem se ji nazaj in sama sebi zašepetala: "Končno." Usedli sva se v avto in se odpeljali. Pot je bila dolga, ampak vredna vsake sekunde. Nakupovalni center nekje v Avstriji je bil gromozanski in nakupila sem oblačil za celo omaro. Le kam jih naj dam? "No si si že izbrala obleko za tvoj rojstni dan?" Ups, to sem pa pozabila. Oblek sploh gledala nisem. Odkimala sem. "Zakaj moram imeti dolgo obleko? Saj je samo rojstni dan!" "NE NI!" je zavpila. Cela trgovina naju je pogledala. Odkašljala se je in dodala: "No ni! Je tvoj 18. rojstni dan in hočem, da je nekaj posebnega. Moraš imeti dolgo svečano obleko in pika! Ne bom sprejela ničesar krajšega, kot do gležnjev! In konec!" Joj mama! Spet drama! Lahko bi mi samo rekla: Anna ta rojstni dan je poseben. Hočem, da oblečeš dolgo in svečano obleko, primerno za ta pomemben trenutek. Prosim? In jaz bi seveda rekla ja. Drama in mama res spadata skupaj. No ja,... Gledala sem po izložbah in nič dolgega mi ni bilo všeč. Nato pa pred izlobo pred kateri je bilo z veliko napisano: 'Hexe' je stala obleka, ki je bila popoln odraz mene. Bila je dolga modra obleka, od zgoraj temna čipka pokriva modro svilo in okoli pasu se je čipka poševno konča. Na desnem kraju pasa je pripeta broška z več kamni okoli enega glavnega, svetlikajočega kamna. V trenutku sem se odločila. Ta obleka bo moja. Ni važna cena. Moja bo. Broška me je čisto pritegnila, tako skrivnostna, tiha, vedno v kotu, lepa in užaljena. Vse to sem razbrala iz enega kamna. Hitro sem odšla v trgovino. V notranjosti je bila temačna in skrivnostna. "Halo? Je kdo tu?" sem zaklicala. Iz majhnih vrat, ki jih prej sploh videla nisem se je prikazala visoko blond dekle. "Halo! Wilkommen!" Aaa, mislim, da me je pozdravila. "Aaaa, du, aa, sprichst, aa, Slowenien?" Joj, to mi ne gre dobro. Mama zna tekoče, jaz pa še vprašati, če zna Slovensko, ne znam! "Ja, ja. Znam." Uf, sem si oddahnila. "Amm, ali lahko dobim to obleko?" rečem in s prstom pokažem nanjo. Pogledala me je njenimi modrimi očmi. "Te ne zanima koliko stane najprej?" "Aha, ja seveda!" rečem in malo zardim. "Koliko pa stane?" Pogleda obleko in reče: "Narejena je za 1000, ko se bo pojavila. No ali pojavil. Nima cene." Ha, kaj govori? Ničesar ne razumem. Za 1000? Kdo je to? Vem, da je oseba, ampak ne vem kdo in zakaj bi nekomu bilo ime 1000. Čudno. Ko je videla, da jo čisto zmedeno gledam, me je pogledala, kot, da bi se ji ravnokar nekaj posvetilo. "Aha! Koliko si stara?" je vprašala v popolni Slovenščini. "Kmalu bom 18." sem ji odgovorila. "O." Oči in usta so se ji oblikovale v okrogel 'o'. Nekaj časa me je občudojoče gledala, nato pa hitro vzela obleko z lutke in mi jo hitro zavila v zlato podlogo. Nato jo je dala v škatlo in to je delala vse kot, da je obleka iz najdragocenejšega stekla. "Nate kraljica. obleka pripada vam." je rekla in se mi priklonila. Tako sem bila presenečena, da sem nevede pustila svoja usta odprta. "Najlepša hvala!" Ona pa je še naprej klečala. "Ammm, adijo?" Še naprej je klečala. To je reeees čudno. Ampak dobila sem obleko! Jupi! Pogledala sem v škatlo in v njej našla listek. Na njem je pisalo: P.S. kamen je opal. Spomnila sem se mojih misli o tem kako sem se spraševala kateri kamen je to. Prebrala mi je misli. Zdrznila sem se. Ne to je nemogoče. Odrinila sem to misel in vesela odskakljala do mame. To ji moram povedati. Vzhičena bo, da sem dobila obleko zastonj!
3 nexte za nadaljevanje.....
31. avgust 2013
NEEEXT!
01. september 2013
iiiii nov bralec! Hvala kristinica*
01. september 2013
Še dva!
01. september 2013
joj ne da se mi čakat! Naj že en nexta!
01. september 2013
mislim da si edin k jo zanima zgodba,...

no ja da ti bo laži za počakat bom dala malo slik gor,...
01. september 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani