Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
u187349
Hello!
Tukaj Manja, ki bo začela pisati svojo prvo zgodbo.
Bila bi...Čakaj, zakaj govorim o tretji osebi?
Oh, kakorkoli, najprej bom napisala začetek zgodbe(kratek uvod).
Abby/Začetek
Bilo je ene mračne se noči. Doma sem 'bulila' v televizor in gledala nekakšno neumno oddajo. Televizor sem imela čisto na tiho, zato sem slišala le mojo sapo. Zavese na oknih so se pregibale iz ene strani na drugo od vetra. No, ura je bila okoli 23:00, zato sem morala iti spati(saj je jutri šola). Nevoljno sem prijela pilot in vgasnila televizor. Doli sem se slišala mamo ropotati s posodo. Preden sem vgasnila nočno lučko sem videla sliko na kateri sva moja simpatija in jaz. Oči so se mi zarosile, saj sem vedela, da ima moja simpatija(Kevin) punco. Ko sem pa dokončno vgasnila luč sem mirno zaspala v udobni postelji.
Ok, to je za zdaj to, in obljubim, da bodo nexty dosti daljši. Če hočete slike, samo povejte<3!
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3 nexty...
Tukaj Manja, ki bo začela pisati svojo prvo zgodbo.
Bila bi...Čakaj, zakaj govorim o tretji osebi?
Oh, kakorkoli, najprej bom napisala začetek zgodbe(kratek uvod).
Abby/Začetek
Bilo je ene mračne se noči. Doma sem 'bulila' v televizor in gledala nekakšno neumno oddajo. Televizor sem imela čisto na tiho, zato sem slišala le mojo sapo. Zavese na oknih so se pregibale iz ene strani na drugo od vetra. No, ura je bila okoli 23:00, zato sem morala iti spati(saj je jutri šola). Nevoljno sem prijela pilot in vgasnila televizor. Doli sem se slišala mamo ropotati s posodo. Preden sem vgasnila nočno lučko sem videla sliko na kateri sva moja simpatija in jaz. Oči so se mi zarosile, saj sem vedela, da ima moja simpatija(Kevin) punco. Ko sem pa dokončno vgasnila luč sem mirno zaspala v udobni postelji.
Ok, to je za zdaj to, in obljubim, da bodo nexty dosti daljši. Če hočete slike, samo povejte<3!
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
3 nexty...
11. februar 2015
u181346
neeeeeeext
11. februar 2015
u187349
Hwala, zdaj bom še dala slike od oseb...
ME:
MY CRUSH:
MY CAT:
Še dva nexta!
ME:
MY CRUSH:
MY CAT:
Še dva nexta!
11. februar 2015
u187349
thx..Zdaj bom začela pisat, če pa kdo hoče brati, pa se naj pridruži 
13. februar 2015
u187349
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Abby/Bolezen
Zjutraj sem se zbudila popolnoma normalno, tako kot vsak dan, a moje počutje ni bilo najboljše. V trebuhu me je zvijalo in tudi čips od včeraj zvečer se je preobračal. Vzela sem termometer in si zmerila vročino. Nekaj časa sem počakala dokler ni začelo...tik, tik, tik! Pogledala sem cifro, a imela sem normalno temperaturo/37,2/. Nisem vedela kaj je narobe z menoj. Ni mi šlo na bruhanje, le v trebuhu me je zvijalo. Poklicala sem mojo mamo in panično je pritekla gor(saj je nikoli ne kličem).
J-Jaz, M-Mama
.
.
.
M: Je kaj narobe cukrček?
J: Mama, nisem več stara pet let, drugače pa je nekaj narobe!
M: Joj, si se pokodovala, si se urezala???!!!
J: Joj, nič takega ni, pač trebuh me boli in moje počutje ni najboljše...
M: Joj! V tem primeru moraš 1oo% ostati doma!! Lahko te peljem k zdravniku ali v bolnico!!!
J: Resno, mama!?!
OMG, kako je včasih, ne včasih, vedno zaščitniška! Zaradi bolečine v trebuhu bi me vozila v bolnico! Oh, god! Kakorkoli, ostala sem v pižami in se vlegla v posteljo. Prezaščitniška mama je stekla v kuhinjo in mi odšla skuhati kamilični čaj. No, počivala sem nekaj ur, dokler mi ni zazvonil telefon...Javla sem se in začela govoriti.
J-Jaz L-Lindy
J: Ha..Apčih..Halo?
L: Haj, Abby, zakaj si manjkala v šoli...Pisali smo dva nenapovedana testa!
J: Ka..Kaj? Pri čem?
L: Pri Matematiki in fiziki.
Oh, ravno moja najhujša predmeta! Z Lindy sva se poslovili in poslala mi je(po sporočilu) zgradnjo testa. Vem, da je to goljufanje, a zagotovo bi pisala cvek. Vedno imam nekako domišlijo o tem! Nevem zakaj, ampak sem res tako čudna?
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Nexty in nadaljujem še danes...
Abby/Bolezen
Zjutraj sem se zbudila popolnoma normalno, tako kot vsak dan, a moje počutje ni bilo najboljše. V trebuhu me je zvijalo in tudi čips od včeraj zvečer se je preobračal. Vzela sem termometer in si zmerila vročino. Nekaj časa sem počakala dokler ni začelo...tik, tik, tik! Pogledala sem cifro, a imela sem normalno temperaturo/37,2/. Nisem vedela kaj je narobe z menoj. Ni mi šlo na bruhanje, le v trebuhu me je zvijalo. Poklicala sem mojo mamo in panično je pritekla gor(saj je nikoli ne kličem).
J-Jaz, M-Mama
.
.
.
M: Je kaj narobe cukrček?
J: Mama, nisem več stara pet let, drugače pa je nekaj narobe!
M: Joj, si se pokodovala, si se urezala???!!!
J: Joj, nič takega ni, pač trebuh me boli in moje počutje ni najboljše...
M: Joj! V tem primeru moraš 1oo% ostati doma!! Lahko te peljem k zdravniku ali v bolnico!!!
J: Resno, mama!?!
OMG, kako je včasih, ne včasih, vedno zaščitniška! Zaradi bolečine v trebuhu bi me vozila v bolnico! Oh, god! Kakorkoli, ostala sem v pižami in se vlegla v posteljo. Prezaščitniška mama je stekla v kuhinjo in mi odšla skuhati kamilični čaj. No, počivala sem nekaj ur, dokler mi ni zazvonil telefon...Javla sem se in začela govoriti.
J-Jaz L-Lindy
J: Ha..Apčih..Halo?
L: Haj, Abby, zakaj si manjkala v šoli...Pisali smo dva nenapovedana testa!
J: Ka..Kaj? Pri čem?
L: Pri Matematiki in fiziki.
Oh, ravno moja najhujša predmeta! Z Lindy sva se poslovili in poslala mi je(po sporočilu) zgradnjo testa. Vem, da je to goljufanje, a zagotovo bi pisala cvek. Vedno imam nekako domišlijo o tem! Nevem zakaj, ampak sem res tako čudna?
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Nexty in nadaljujem še danes...
13. februar 2015
u175415
next ful dober pišeš
13. februar 2015
u187349
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Abby/Vse slabše
Ko sem pregledala zgradbo testa, pa sem vzela matematični zvezek in začela ponavljati. Ponavljala sem približno pol ure, dokler ni prišla mama z kamiličnim čajem(ampak ga je osem-krat prekuhala
). Preden pa je odložila skodelico, sem ji povedala, da mi je mnogo bolj slabo. Zdelo se mi je, kot da sem ujeta v krogli brez zraka. Močno sem vdihavala zrak, in ga nato izdihnila. Mama je v trenutku spustila skodelico čaja in mi odkrila odejo. Prisilila me je da se vstanem in se odpravim v avto. Ubogala sem jo, saj bi dobi srčni napad, če je ne poslušam(čudno, kajne)! Pohitela sem po stopnicah, vzela sem banano iz kuhinje in se odpravila v avto. Šla sem na zadnje sedeže, saj sem hotela počivati(kot v postelji). Mama je prihitela čez osem minut, se vsedla v avto, in obe sva drveli k zdravniku. Med potjo sem zaspala, a prebudil me je grob glas.
M-Mama, J-Jaz, P-Policaj
P: Gospa, prehitro ste vozili, vaš otrok ni bil pripasan, zadnja vrata so bila malo odprta...
M: Ja, gospod razumem, ampak moja hčerka je kar močno bolana in ravno sva odšli k zdravniku...
P: Oprostite, ampak plačati boste morali...Čakajte...
Moja mama je dobila list in na njem je pisala cifra računa. K..Ka...Kaj????...8oo evrov! Moji mami je zavstal dih in začela je paničariti.
J: Mama, pomiri se!!! Jaz sem privarčevala okoli petsto evrov v dveh letih, zato ti še rabiš le 300.
M: Ja, vem, ampak tega si ne moremo privoščiti!
Mama se je vsedla v avto in nadaljevali sva pot k zdravniku.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ewo, next nevem če bo jutri(mogoče)
Bye, Bye!
Abby/Vse slabše
Ko sem pregledala zgradbo testa, pa sem vzela matematični zvezek in začela ponavljati. Ponavljala sem približno pol ure, dokler ni prišla mama z kamiličnim čajem(ampak ga je osem-krat prekuhala
). Preden pa je odložila skodelico, sem ji povedala, da mi je mnogo bolj slabo. Zdelo se mi je, kot da sem ujeta v krogli brez zraka. Močno sem vdihavala zrak, in ga nato izdihnila. Mama je v trenutku spustila skodelico čaja in mi odkrila odejo. Prisilila me je da se vstanem in se odpravim v avto. Ubogala sem jo, saj bi dobi srčni napad, če je ne poslušam(čudno, kajne)! Pohitela sem po stopnicah, vzela sem banano iz kuhinje in se odpravila v avto. Šla sem na zadnje sedeže, saj sem hotela počivati(kot v postelji). Mama je prihitela čez osem minut, se vsedla v avto, in obe sva drveli k zdravniku. Med potjo sem zaspala, a prebudil me je grob glas.M-Mama, J-Jaz, P-Policaj
P: Gospa, prehitro ste vozili, vaš otrok ni bil pripasan, zadnja vrata so bila malo odprta...
M: Ja, gospod razumem, ampak moja hčerka je kar močno bolana in ravno sva odšli k zdravniku...
P: Oprostite, ampak plačati boste morali...Čakajte...
Moja mama je dobila list in na njem je pisala cifra računa. K..Ka...Kaj????...8oo evrov! Moji mami je zavstal dih in začela je paničariti.
J: Mama, pomiri se!!! Jaz sem privarčevala okoli petsto evrov v dveh letih, zato ti še rabiš le 300.
M: Ja, vem, ampak tega si ne moremo privoščiti!
Mama se je vsedla v avto in nadaljevali sva pot k zdravniku.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ewo, next nevem če bo jutri(mogoče)
Bye, Bye!
13. februar 2015
u175415
next 
13. februar 2015
u187349
O.k. Next pride jutri, saj nisem hotela med počitnicami biti na računalniku!!! Upam, da niste jezni, Bye, bye!!
25. februar 2015
u187349
No, zdaj pa bom res začela pisati mojo zgodbo!
Enyoy my friends!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Abby/Simpatija pri dvigalu
Ko sva prispeli do velike zgradbe(ambulante), sem se cela tresla. Moje roke niso bile več pri miru, čelo je bilo mokro kot zmočena cunja in vse to zaradi mojih skrbi, npr. Kaj če imam resno bolezen, bom mogla iti v bolnico?? Vse te skrbi so se plazile po moji glavi, a pomirjalo me je dejstvo, da mi ni potrebno iti v šolo!!! Malo sem se obrnila na levo stran in tam sem videla mojo(bolj) prestrašeno mamo, ki si je vedno bolj 'vlačla' krilo na kolena. In preden sem se zavedala sva že bili v dvigalu. Mamo sem videla, kako si grize nohte, zato sem jaz stisnila številko nadstropja. Navzgor sva potovali tako počasi, kot polž na dirkalnih dirkah! Mamo sem še pogledala zadnjič in začela...
.
.
.
.
J-Jaz
J: Mama...
Predem sem dokončala poved, pa se je dvigalo zavstavilo. Jaz sem v naglici začela dirjati po majhnem prostoru in tokrat me je celo pomirjala mama!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Jaz sem le paničarila, ter panično tekala po prostoru...Malo sem se pa le pomirila, ko sva v dvigalu tičali pol ure. Obe sva bile tiho, slišalo se je le najino dihanje. Čez čas, pa naju je spreletela sreča...Ko sem mislila spregovoriti besedo mami, je pri dvigalnih vratih zaškrobatalo, in vrata so se začela odpirati. Z vso svojo močjo je vrata potiskal nek postaven(mojih let)fant...Malo sem ga še boljše pogledala in videla sem obraz.......................moje simpatije Bradya!!!!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tak, tak!!!Končala sem za danes z mojim pisanjem in nexty pride newem kdaj (: . Upam da vam je bilo všeč in ADIIIIJOoLOo!!!!!!!!!!!
Enyoy my friends!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Abby/Simpatija pri dvigalu
Ko sva prispeli do velike zgradbe(ambulante), sem se cela tresla. Moje roke niso bile več pri miru, čelo je bilo mokro kot zmočena cunja in vse to zaradi mojih skrbi, npr. Kaj če imam resno bolezen, bom mogla iti v bolnico?? Vse te skrbi so se plazile po moji glavi, a pomirjalo me je dejstvo, da mi ni potrebno iti v šolo!!! Malo sem se obrnila na levo stran in tam sem videla mojo(bolj) prestrašeno mamo, ki si je vedno bolj 'vlačla' krilo na kolena. In preden sem se zavedala sva že bili v dvigalu. Mamo sem videla, kako si grize nohte, zato sem jaz stisnila številko nadstropja. Navzgor sva potovali tako počasi, kot polž na dirkalnih dirkah! Mamo sem še pogledala zadnjič in začela...
.
.
.
.
J-Jaz
J: Mama...
Predem sem dokončala poved, pa se je dvigalo zavstavilo. Jaz sem v naglici začela dirjati po majhnem prostoru in tokrat me je celo pomirjala mama!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Jaz sem le paničarila, ter panično tekala po prostoru...Malo sem se pa le pomirila, ko sva v dvigalu tičali pol ure. Obe sva bile tiho, slišalo se je le najino dihanje. Čez čas, pa naju je spreletela sreča...Ko sem mislila spregovoriti besedo mami, je pri dvigalnih vratih zaškrobatalo, in vrata so se začela odpirati. Z vso svojo močjo je vrata potiskal nek postaven(mojih let)fant...Malo sem ga še boljše pogledala in videla sem obraz.......................moje simpatije Bradya!!!!
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tak, tak!!!Končala sem za danes z mojim pisanjem in nexty pride newem kdaj (: . Upam da vam je bilo všeč in ADIIIIJOoLOo!!!!!!!!!!!
26. februar 2015