Ojoj. Next
02. marec 2020
15. Poglavje
15. POGLAVJE

Matthewo srce se je ohladilo na nivo hladnega spricarja, ki se kot ocitno ne da vec ogreti. Prav tako njegova druzina, ki me je imela ocitno ze dlje casa na preizkusnji.
Zato sem tistega vecera, da ga bi pridobila nazaj bila priprvljena narediti prav vse, da bi mi vrjel mojo brezpogojno ljubezen do njega. No razen tega, da bi se kdaj prikazala v hisi njegovih starsev. To se mi zaradi Victorie, zdi prevec tvegano.
''Prestajala sem taksen pekel zaradi vsega tega ,'' Matthew je videti zaradi mojih solz vse bolj zbegan, ko mu skusam prodati zgodbo o posilstvu. Vendar pa se mi Matthew nikoli ni zdel moski, ki bi na to odreagiral tako burno, da bi ga hotel koga ubiti.
V tistem trenutku sem mislila, da se heca, ampak Matthew je cisto zares od mene zahteval vse podatke o posiljevalcu. Zato sem se na smrt prestrasila, da bo Chrisu kaj storil.
''Obljubim, da bo dobil, kar si zasluzi!'' rece, preden me z audijem odlozi pred stanovanjem.
'' Matthew prosim ostani nocoj pri meni,'' lice mi ponovno zalijejo solze tokrat resnicne, ker se zavem, da sem Matthewa mocno razburila in da se nikakor ne namerava vrniti domov.
'' Prosim Matthew. Poslusaj me, tak ne moras voziti.''
Matthewe oci so rdece od besa in videti je precej ranljiv. Njegova starsa me bi gotovo zadavila, ce bi vedela, da je Matthew pred poroko prespal pri meni, zato v tistem trenutku spoznam, da ga nimam pravice zadrzevati.
Sredi noci me nekaj prebudi, nekaj kar je bilo podobno slabi vesti, ker sem tako lahkomiselno obtozila Chrisa posilstva.
Stecem po stopnicah, da bi prisla do telefona in poklicala Matthewa,vendar se ne javi. Poklicem Chrisa in upam, da je z njim vse v redu, ko moj telefon zacne divje poskakovati po kamnitem pultu in ugotovim, da me je nekdo prehitel.
02. marec 2020
Next
03. marec 2020
Next
06. marec 2020
16. POGLAVJE

Vse bolj ko skusam razumeti besede sporocevalca, vse bolj mi prekinja signal. Kot da telefon skusa prepreciti, da bi izvedela, da so me ponoci klicali policisti. Tega se zavem sele naslednjo jutro,ko kot okamenjena obstojim pri vratih in se zazrem v uniformo policista.
''Dobro jutro Kayla Flayn. Smemo naprej?''
Od naglice se v tistem trenutku niti ne zavem, da sem še vedno v pižami, moje oči pa so razmazane od sinočnega joka. '' Torej že veste? '' policist privzdigne obrvi in pogleda policistko, ki sede poleg mene. ''Ne, kaj pa je?''
Policist za trenutek osupne in se zagleda v odprte dlani. ''Veste...'' dvigne pogled in me oklevajoče pogleda kot bi preverjal ali mu bom verjela. ''Najbrž ste zelo dobro poznali Matthewa Petersona.''pogoltnem debel cmok sline, policajka pa pred mano poda list papirja na katerem je njegova slika. Sprasujem se, kaj se je zgodilo. Glava me tako zelo boli, da se s tezavo spominjam vcerajsnega vecera. Za trenutek pomislim na najhuje. Umor zaradi posilstva.
Policistka me sočutno stisne za roko, ko poskušam potlačiti svoj preplah. V mislih si prigovarjam, da je s Chrisom vse dobro in da ga je Matthew najnrz samo napadel in poskodoval.
'' Torej, povejte ze kaj se je zgodilo, '' zivcno odmaknem roko izpod policistkine dlani.
''No, ker vam bom se zdaj enkrat uradno potrdil, da vas je vas zarocenec ponoci zapustil.''
Se preden dojamem njegove besede,  opazim, da se v policistkinih oceh nabirajo solze. Ob tem postanem zmedenam''Res je. Pa sem mu rekla, naj prekleto ostane tukaj. Upam, da ni naredil kaksno  nesreco.Bil je precej vznemirjen.''bleknem.''Ampak vsekakor brez vpliva alkohola.''dodam.
''Dobro gospa. Ampak mislim, da me niste razumeli,zakaj sva tukaj.''
Ponovno dvignem pogled in policist mi pred nos potisne dokoument, na kateri je Matthewova slika. Odlocim se, da ga bom odprla. '' Matthew Peterson je sinoci preminil. '' naposled rece policistka, si obrise zarosene oci. Ob tem spoznanju se za trenutek pocutim kot da ne znam vec zadihati. Iz mene pa ne pritece niti kapljica solz, saj moji mozgani ne morejo predelati podatka kot resnico.
10. marec 2020
10. marec 2020
17.POGLAVJE
''Zaradi kriminalisticnih preizkav in vseh zaslisevanja me je skoraj pobralo,'' utrujena recem, se ko nekaj dni pred Matthowem pogrebu poklepetama z Karlo na kavi, ceprav ne zahajama vec v Cube of Love, ker meni osebni ni vec do zivljenja.
'' Sinici sem najbrz vzela prevelik odmirek pomirjeval. Ne vem kateri dan v letu je, niti katero leto. ''
''Kayla, zelo mi je zal.''mojo ledeno roko potegne k sebi in jo stisne v objem, da bi v srce pognala vsaj nekaj topline, vendar se moj izraz na obrazu prav nic ne spremeni.
''Namesto, da me bi pustili pri meru, da bi clovek lahko zaloval kot se spodobi, so me zaslisevali Karla. Ne morem ti povedati kako grozno  se pocutim. Kot da bi bila jaz kriva za njegov umor.''
'' Daj no! Ne mores biti kriva, saj je sam zapeljav v reko.''
''No, njihov motiv je bil, da je Matthew naredil samomor. In to ni vec domneva, ampak kruto dejstvo.'' preplavi me taksen valj zalosti, da iz mene izbruhne cunami solz in ne zmenim se, da ljudje sredi gostilnw zrejo vame kot da sem psihicni bolnk.
''Kayla, ce se bo ta krivda pojavlala moras nujno k psihologu. Normalno je, da se zato pocutis kriva, vendar nisi.''
Dvignem pogled, da bi si obrisala solze, ko moje oci v pravem trenutku ujamejo, da je v kavarno pravkar vstopil Chris v crni usnjeni jakni. Pogled se mi zmraci, v njegovi blizini postanem vznemirjena. Pograbim torbico in se skusam posloviti, ko se odpravim k pultu, da bi placala. Chris se mi priblizja od zadaj, verjetno pricakuje, da se bom obrnila k njemu, ampak se delam, da ga ne vidim. Noge se mi zatresejo, ko zacutim dotik na svoji rami.Globoko zajamem sapo preden se ubrnem. ''Kayla, usedi se nazaj. Bom jaz placal.''
Noge se mi tako tresejo, da nisem sposobna zapustiti kavarno, zato ubogljivo prisedem Karli in cakam, da se nama pridruzi Chris.
'' Moje sozalje, '' rece Chris z nekoliko socutnim glasom, ko prisede. Videti je res zbegan, a to me ne pomiri. Nekako oba cutima, da sva v veliki nevarnosti.
Karla ustraja, da pod vplivom pomirjeval ne morem voziti in da me bo domov odpeljal Chris.
10. marec 2020
Omg! Umrl je?!
Next
11. marec 2020
18. POGLAVJE
Ko me Karla pospremi v avto in zapre vrata za menoj, se ji niti sanja ne, kako vnetje je med nama z Chrisom. Ce bi nekdo zdaj vrgel vzigalico v naju bi eksplodirala.
Ceprav me tokrat ne pelje po hudicevih poteh, pa sem prepricana, da ima nekaj za bregom.

'' Si se odlocila, da ne bos govorila? '' dregne vame, medtem ko cvrsto priprime volan z obema rokama ko pospesi na ovinku.
Strah v kosteh mi za hip vzame dar govora.
''Ne vem kaj se hoces slisati od mene Chris, ampak to kar se je zgodilo z Matthewom me je cisto potrlo.''
''Hm... razumem.'' vneto rece iz ust pa mu zleti se eno vprasanje:'' Kriminalisti ne vejo, kajne? ''
'' Cesa? ''
'' Za naju? ''
'' Zakaj hudica mislis, da je njegov umor povezan z nama.''
''Mogoce je prebral sporocilo, ki sem ti ga poslal. Hotel sem se dobiti, da razscistima neke zadeve.''
'' Nobenega sporocila nisem dobila.''siknem,ko se enkrat preletim svojo posto. Chris zapelje na stransko cesto proti gozdu. Avto se ustavi. Njegov pogled je nerazumevajoc, iz roke mi strga telefon in se loti preletavanja sporocil. Ob spoznanju, da je bilo zadnjo sporocilo, ki mi ga je poslal tistega vecera pred Matthewovo nesreco, zbrisano, potrdi samo eno;njegove oci se nevarno zalesketajo.
'' Kayla, vedel je.'' nameni mi enega najbolj nevarnih pogledov. Iz svojega telesa spusti varnostni pas in zapusti avto. Naenkrat izgine izpred moje oci in zaskrbi me, da pocne nekaj nenavadnega. ''Tega telefona se je treba znebiti za vedno.''rece,ko stecem za njim, vendar prepozno, da bi uspela resiti telefon. Chris ga vrze v  potok, kar je priblizno tako bolece kot da bi mi nekdo v srce zabil kol.
Vse spomine, ki sem jih imela z Matthewom so bili na telefonu, shranjeni v galeriji slik in zdaj, zdaj so utopljeni.
Ko me Chris hoce spraviti v avto, zacnem tako glasno jokati, da bi me tamkajsni prebivalci takoj slisali.
Chris me otisa tako, da me prisloni na drevo in me zacne strastno poljubljati tako mocno, da se mu ne morem upreti.
Voznjo nadaljujema v tisini. In ko me pripelje pripelje pred stanovanje, naj povdarim, da je bila vzunaj ze tema, se odloci, da me bo pospremil. Najbrz zato, ker sem po tistem vzela se dvojno dozo pomirjeval in sem bila malo omoticna.
Svetuje mi, da zapustim mesto in poskusam pozabiti na to z Matthewom.
''Samo nekaj se?''
''Matthowa druzina se vedno ni izvedela za izvide?''
''Saj jih tudi nikoli ne bo. Ginekologinji sem v zameno prodala prijavo nad tabo. Vendar dokler se ne oglasis pri njej, je se vedno vprasljivo. Chris, moral bi razmisliti o zdravljenju.''
12. marec 2020
Zelo dobro. Next!
13. marec 2020
Kul. Next
13. marec 2020
Hvala za branje in za nexte. Se tipkamo takoj, ko otegnem.
13. marec 2020
19. POGLAVJE

Ko se zjutraj prebodim vsa potna, se zavem, kakšen dan me čaka. Še vedno sem v Winnipegu.

Ponoči sem veliko premišljevala o selitvi, vendar se zaenkrat ne počutim dovolj dobro, da bi lahko v Bostonu lahko spet začela pisati ljubezenske kolumne.
Moja nova šefinja je zelo razumevajoča in ves čas ponavlja kako pomemben je, da grem skozi proces žalovanja.
Ampak, če bom še žalovala predolgo, me bo pobralo. Tega se prekleto zavedamo vsi.
Najhuje pa je da, poleg mojega bežnega spomina izginjajo tudi stvari.
Pogledam na nočno omarico, prepričana, da sem škatlico tablet sinoči odložila tja. Ampak škatlice pomirjeval ni nikjer. Ko skusam ugotoviti, ali sem porabila že vse tablete, me zmoti Taylin lajež.
''Oh Tayli, nehaj!'' revsknem, ko  na pol gola zavita v rjuho priracam na balkon. ''  Si videla Chrisa ali kaj? ''
Zmedeno se zazrem na okoli, da bi izvedela, nad cem se vznemirja Tayli, vendar vse kar uspem opaziti, je le mozakar, ki gre mimo mojega stanovanja. Ko me opazi, nekoliko pospesi korak in izgine za vogalom.
Pri zadnjem obisku veterinarja so rekli, da se je Taylin vid  poslabsal. Najbrz bo krivo to.
Zato se ne  vznemirjam prevec. Dan prezivim pred televizorjem z cokoladno bonbonjero v rokah in objokujem nad romanticnem filmom, ki sva ga z Matthewom pogledala najmanj stokrat.
Tayli se moram opraviciti, ker je bil naji jutranji sprehod bezno kratek. Uspela sem priti mimo treh his, kar ni niti polovica nase ulice. Soseda, ki je ze na prvi pomladni dan okopavala svoj vrt, me je opazila,  planila k meni in mi hotela zazeleti sozalje. Ker danes nisem vzela pomirjeval, je vsak spomin na Matthewa kaplja cez rob. In ceprav se imam za custveno zrelo in odgovorno osebo, tokrat nisem prenesla stiska roke in globokega socutnega pogleda,kakrsnega mi je namenila prijazna soseda.
Debele kaplje solze, ki so se mi nabrale v oceh med rokovanjem, me prisili, da prekinem pogovor s pobegom skozi ulico v eni sapi naravnost proti stanovanju,ob cemer pa me skoraj zadane kap.
Ne spomnim se, ali sem vhodna vrata zaklenila ali ne, ampak vrata so bila tokrat odklenjena. To ni bilo v moji navadi.
14. marec 2020
Next!
14. marec 2020
20.POGLAVJE

Če se je tvoj bivši fant  ukvarjal z verovanjem in s zdravljenem duševo bolanih ljudi, ki so jih obsedli demoni, se težko zbereš, da ne bi pomislil, da so zdaj na delu zli duhovi.
Ne upam si prestopiti praga svojega lastnega stanovanja,kar je približno tako hudo, kot da ne moraš zaupati samemu sebi.
Moje roke samodejno segajo v žep in hrepenijo, da bi zatipale telefon. Začutim, kako mi iz čela pritekajo kapljice polta in spolzijo skozi obraz. Razmisljam, koga bi lahko poklicala. Pomislim na Chrisa. Najbrz mu ne bo vsec, da ga klicem, ko sta skupaj z Karlo. Ampak, samo on ve, kako ogrozeno postaja moje zivljenje. Kaj ce so na delu morilci? Srce mi začne poskakovati v zelo neenakomernem ritmu,takoj, ko se zavemz da so moji zepi pravzaprav prazni in da je moj telefon unicen.
Prigovarjam si, da naj neham strasiti sama sebe,ceprav mi nagon narekuje drugace. Moja roka, ki se trese kot motor zariavelega avtomobila previdno seze po kljuki,ko Tayli se enkrat zabevska in se kot obrambni varnostnik zapudi v stanovanje.
In kot sem slutila, odklenjena vrata vendar niso bile moja krivda.
Ne vem, ce bi se clovek kljub temu spoznanju lahko zdaj pocutil olajsano. Pred mano stoji popouni neznanec in , ko se obrne proti meni spoznam, da nepovabljenega gosta v resnici poznam. Pogled se mi zmraci, vendar skusam globoko vdihniti in ostati mirna.
20. marec 2020
O fak kdo je to? Next
20. marec 2020
Next
21. marec 2020
Chris? Čimprej Neeeekst!!!!!!!!!
21. marec 2020
21. POGLAVJE
______________________________________________________________

Ko pred sabo zagledam Chrisa, se moja napeta drža v trenutku sprosti. Olajšano izdahnem in se mu vržem v objem. Ne morem mu povedati, kakšne skrbi me preletavajo po Matthevovem smrti.
»Je vse v redu?« vpraša. Videti je zbegan, ko pristanem v njegovem naročju brez razloga.
»Ja.« rečem in skušam preučiti ali mi verjame. »Mislil sem, da si že odšla.«
»Nisem še uspela spakirati,« hitro dodam in opazim, da ne more brez, da mu ne bi pogled ubežal v moj dekolte. »Saj veš, zakaj sem prišel, kajne?« Pogoltnem debel cmok sline in odkimam. »Sinoči, ko sem te pospremil v stanovanje, se ne spomniš?«
»Točno. Zdaj se spomnim. Ti imaš moje ključe,« bleknem, ko se spomnim, da je Chris sinoči odklepal vrata, ker jaz nisem bila sposobna stati na dveh nogah. »Oprosti, mogoče zadnje čase res pretiravam z pomirjevali,« dodam kot opravičilo in se zastrmim v tla. »Daj no. Ne bodi žalostna zaradi Matthewa.«Z dlanjo se dotakne moje brade in jo počasi privije k sebi. »Tukaj sem, da ti pomagam« Namesto, da bi bila skoncentrirana na njegove besede opazim, da so njegove ustnice tako blizu mojih, da lahko čutim toplino njegove sape. Z rokami nežno drsne po mojem telesu . Njegova bližina me pomiri. A spreleti me čudno spoznanje. Chrisa si želim, bolj kot sem si kdaj mislila. In ko se njegove ustnice znajdejo na mojih vem, da si tega užitka ne želim prekiniti. Vneto planem nanj, pri čimer se me Chris reši tako, da me vrže na posteljo. Chris se v trenutku znebi vseh oblačil in ko počasi prodre vame, si ne morem pomagati, da ne bi ihtela od užitka. Tako preprosto je to.

Potešena strasti in ljubezni, nekaj trenutkov po koncu , skušam pomiriti svoje dihanje. S prstimi drsim skozi Chrisove temne lase. Chrisova glava počiva na na mojem trebuhu in je uprta v strop.
»Upam, da nisem bil pregrob,« zamrmra, ko me nežno stisne za roko. »Kje pa, odličen si bil.« rečem in ga poljubim na čelo. Mislim, da je bil z odgovorom več kot zadovoljen, saj se mu na obrazu izriše zmagovalen nasmešek. »Boš jezen, če za nekaj trenutkov skočim pod prho?« »Odlična ideja,« me spodbudi. Dvignem se iz postelje in iz omare pograbim svež kos spodnjega perila. Brez, da bi vedela, da me pozorno opazuje, začutim njegov pogled na svoji goli koži. »Kayla,« reče ko se ponovno obrnem proti njemu. »Si mogoče pomislila, da bi bilo lahko tako že prej.«
22. marec 2020
Super. Next
23. marec 2020
Ja res super, Next
23. marec 2020
22. POGLAVJE

Če je bil Matthew dežurni lomilec src, je moral biti Chris nekaj drugega. Vendar to, kar se je dogajalo med nama nisem jemala preveč resno. Karlo bi preveč prizadelo, da bi vedela, da se s Chrisom poznava že dlje časa kot si misli.
Nič hudega sluteče se ujamema za kosilo v French restavraciji sredi velikega nakupovalnega centra. In če pomislim, sem vesela, ker sma tokrat sami. Sprašujem se, ali je opazila, da sem zadnje čase v njeni družbi vznemirjena. Verjetno si to razlaga kot enega od posledic izgube bližnjega. Ko pojeva kosilo in Karla plača, mi namigne , da potrebuje mojo pomoč pri iskanju rojstnodnevnrga darila. Vseekakor je bilo to delo pisano na kožo,zato je nisem morala odkloniti. Karla mi pri iskanju primernega darila pozor o sledi, ampak ker sem tako zaposlena z perfekcionizmom,ne opazim, da me pravzaprav tiho opazuje.
''Vesela sem, da se počutiš bolje.''reče,ko se na petah zavrtim proti njej. Skušam vprašati za koga je darilo, vendar me prehiti. ''Se je kaj zgodilo?''
''Najbrž se ti to samo zdi zaradi zmerne količine pomirjeval,''hitro rečem. ''Poleg tega pa, pa je že skoraj en teden od pogreba. Razmišljam, da ne bom več dolgo v Winninpegu.'' ugriznem se v ustnico in skušam ugotoviti, ali ji je to povedal že Chris. ''Kako dolgo pa  nameravaš ostati?'' ''Ne vem,''se zlažem, čeprav sva sinoči s Chrisom jasno izbrala datum leta. ''Najbrž v ponedeljek,''razkrijem. ''V ponedeljek?''se namršči. ''Za Patricov rojstni dan?'' ''Za trenutek me spreleti grozeča misel. Kako sem lahko pozabila na rojstni dan sina najboljše prijateljice. Bila sem celo priča njenemu porodo v porodnišnici, ker ni imela nikogar.''Žal mi je, vendar me potrebujejo.'' ''Kdaj natanko imaš let?'' '' Ob 15.20.'' '' Lahko bi se ostavila na kosilu pri Margaret preden greš in te bi te potem Chris zapeljal na letališče,''reče navdušeno, me zgrabi za roko in me odvleče na drugo stran trgovine.' 'Chrisova mama najbrž ne bi imela nič proti, če bi se ostavila na kosilu. Mimogrede imajo pri njih doma res ogromen vrt in tudi Tayli bi bilo všeč.''  Ostavima se na oddelku otroških igrač. Karla zre vame s takim navdušenjem in zdaj verjetno pričakuje enak odziv. Vendar  čeprav  na vse pretege skušam na obraz nadeti pritajen nasmešek, tokrat ne deluje. ''Ne vem, premislila bom,''zajeclam. Zazrem se v polico z igračam in naključno izberem paket lego gradnikov ter jih potisnem Karli v roke. Ko plačama se na hitro poslovim in stečem proti avtomobilu. Pišuka! Boston potrebujem še bolj kot sem si mislila. Chris mi ni omenil nobenega rojstnega dne in prepričana sem, da znorel, če se ponovno prikažem pri njegovi mami.
23. marec 2020
Omg Next!
23. marec 2020

23. POGLAVJE
Pretresena zaradi vseh svojih laži, sedem v avto in se zavem, da mi nedavno pridobljena samozavest v trenutku upade. Razmišljam, kam bi se lahko odpravila. Karla je že zdavnaj odpeljala domov, medtem ko se jaz obotavljam ali naj poženem svojega jeklenega konjička in naredim enako. V zadnjem času mi je neprijetno biti doma. Potikanje po Winnipegu pa je zame postalo neprijetno. Čez dan sem lahko v stanovanju, ponoči pa ne moram spati. Preganjajo me čudne misli in nerazumevanje. Mi je Matthew v resnici kaj prekrival? Razmišljam, da bi si morala v sumljivih okoliščinah pridobiti telefon. To bi bilo nujno potrebno še pred ponedeljkom.
Še enkrat se prepričam, da je Karla zares odšla, nato pa smuknem iz avtomobila in se napotim nazaj v trgovinski center. Ne spomnim se, kdaj nazadnje sem hodila sama po nakupovalnem centru, ampak teh nekaj minut uvrščam med najneprijetnejše izkušnje v mojem življenju. Ljudje ne morejo mimo, brez da ne bi gledali vame, kar me še bolj vznemiri. Pospešim hojo, zajamem zrak in v mislih preštevam do deset. Prepričana sem, da je ljudje zrejo vame, ker so slišali za grozljivo novico o nesreči.
Ko pred sabo zagledam trgovino Smart Device sem tako zaposlena zaradi svojih skrbi, da se komaj skoncentriram po kaj sem prišla. Nekoliko nerodno se naslonim na trgovski pult in potrpežljivo čakam na trgovca, ki mi bo postregel. V mislih že sestavim dialog. Upam, da me ne bojo vprašali zakaj potrebujem nov telefon. Namreč nočem razkriti, da sem imela skrivnega ljubimca. In da je telefon uničil on. In da v resnici ne zato, ker bi bil jezen name. Lahko rečem, da sva še vedno prijatelja in da samo nočema glede tega zganjati preveliko pozornosti. Nenazadnje bi to lahko kriminalisti razumeli kot motiv.
»Kako vam lahko pomagam?« Moje misli se v trenutku zbledijo, ko pred sabo zagledam prijaznega mladeniča sredi dvajsetih let, oblečenega v uniformo trgovca. »Prišla sem po nov telefon,« rečem in upam, da mi ne bo treba pojasnjevati okoliščin. »Ja in že veste kakšnega bi imeli?« Odkimam. Pomigne mi naj se mu pridružim v notranjost trgovinice, zato sledim njegovim napotkim. Popelje me do omaric natrpanih s pametnimi telefoni: »Joj, res ne vem. Kakšnega pa mi bi priporočili vi?« rečem, ko me nekaj minut pusti,da si sama v tišini ogledujem te čudne naprave. »Kakšnega ste imeli nazadnje?« Za trenutek oklevam in postane mi zelo žal, da sem kaj takega sploh vprašala. »Iphona.« odvrnem. »No po mojem okusu iphoni nimajo ravno najboljšega programa. Poleg tega so zahtevni za popravilo. Ste ga poskušali popraviti?«
»Ne,« hitro odvrnem. »Kaj točno se vam je zgodilo?« mladenič se zmršči in prekriža roke. Očitno zdaj frajer misli, da mu bom pojasnila vse umazane podrobnosti. Ampak se moti. »Kakorkoli. Bila je nesreča in bojim se, da se ne bo več dal popraviti,« zlovešče odvrnem, prepričana, da bo odnehal. »No, če mi poveste več, vam lahko pomagam,« vztraja. »Ne,ne. Je že v redu.« »Vam je padel na tla?« reče, pri tem pa opazim, da so se njegove goste obrvi nekoliko privzdignile. »Ja. Vendar se noče več prižgati.« pogoltnem debel cmok sline. »To ni nič takega. Tudi sam imam iphona. Cela moja družina ga ima. V teh nekaj letih sem se specializiral za popravilo iphonov. Tako da, če ga prinesete, obstaja nekaj možnosti, da naredim temeljito obdukcijo in ga popravim.«
Nenadoma globoko v sebi zaznam strah, da me je dobil na laži. »Veste,« globoko vdihnem in se opogumim: »Z vašimi iphoni sem tako nezadovoljna, da ga ne vzamem, četudi mi ga bi dali zastonj.«
To rečem tako naglas, da me postane sram. Manj kot v desetih sekundah zapustim trgovino in v avto se vrnem še bolj pretresena, ogorčena, da po novem nadiram mlajše moške.
Prepričana sem, da bom lahko mirno zaspala šele ko bom prispela v Boston. Brez telefona pa bo to zdaj nemogoče.
26. marec 2020
Super, Neeeext
26. marec 2020
teorije, mnenja?
26. marec 2020
24. POGLAVJE

Po na pol prekrakani noči, se zjutraj prebudim v solzah. Zbudila sem se z mislijo, da se moram izseliti iz stanovanja, kar pomeni, da se bom morala znebiti Matthewovih stvari . Ne morem verjeti, kako težko je razumeti, da se ne bo nikoli več vrnil.
S težavo se premaknem do hladilnika. Izpraznjene steklenice žganja nedvomno pričajo o tem, da sem zapadla v rahlo odvisnost. Sram me je, da bom morala k nedeljski maši prepojena z vonjem alkohola.
Pred cerkvijo se pripeljem, še zadnji hip in ko ujamem mašo se zmagoslavno nasmehnem sama sebi. Skoraj neopazno se pribijem v sprednjo klop, k Matthewovima staršema, ki sedita skupaj s Matthewovimi varovanci. Petersonova pahne v jok ko me zagleda, medtem ko gospod Peterson stiska zobe in poskuša napeti kožo na obrazu, da ga ta ne bi izdala. Zavem se, da bi bilo bolje, če me ne bi bilo tukaj. Victoria me gleda tako besno, da njenega pogleda ne premorem več.
»Pa ne tako hitro!« reče ko skušam po maši oditi proti svojemu avtomobilu. »Oprosti, Victoria. Danes nimam časa. Mudi se mi domov. Spakirati moram za jutri.«
»Torej so imeli prav,« okleva. »Petersonovi so mi povedali, da odhajaš v Boston.«
»Res je. Veliko dela me čaka tam. Škoda, da ne mora Matthew z mano.«
»Zanimivo. Matthew mi je marsikaj zaupal.«
»Kaj res? Tudi meni je,«elegantno se vzravnam in pozabim, da sem še pred trenutkom v torbici kot nora iskala ključe avtomobila. Zavedala sem se, da mi Victoria ne seže niti do kolen. Lepota ni bila ravno nekaj, s čimer bi se lahko pohvalila. Poleg tega so Matthewa privlačile samo svetlolaske. In z Victorio sva bili pravo nasprotje. »No, gotovo nisi pričakovala, da sva bila v tako dobrih prijateljskih odnosih.« Victoria ne preneha z dregnjenjem. Nadaljujem z iskanjem, saj me to ne vznemiri preveč. Ne verjamem, da bi se Matthew kdaj spustil tako nizko, sploh pa ne razumem, zakaj. »Poglej. Razumem, da ti je bil Matthew všeč in da si gledala name kot tekmico, vendar Matthew mi ni o tebi povedal nič drugega kot to, da si njegova pacientka. Žal mi je.«
»Pacientka?« zakraka. Skoraj že sedem v avto, ko se mi dekle tako zasmili, da za trenutek postojim. »Saj si bila kajne?«
Victoria modro pomolči. In zajame me grozljivo spoznanje. Kaj pa če se motim?
27. marec 2020
25. POGLAVJE

'' Kayla kaj za vraga pocnes tu?'' osupne Chris, ko se znajdem na njegovih vratih. ''Saj ves, da moja mama misli, da sva se razsla kajne?'' '' Oprosti, nisem te mogla poklicati. Poleg tega pa sem bila povabljena, '' se tiho zahihitam in pomaham z lepo zavitim darilom. ''Bos rekel, da mi prepovedujes, da cestitam Patricu za rojstni dan?'' Ob trenutku se zresnem, ko opazim, da Chrisovega obraza izgine nasmesek.Njegov pogled se tokrat ne ustavi na dekolteju. ''Poleg tega sem ti obljubil, da pridem pote ob 13.00 in res ne vem, zakaj hudica si prisla ob tako nepravem trenutku.'' Chris sploh ne opazi, kako pretresena sem zaradi vseh stvari, ki se mi dogajajo zadnje case.
''Kayla, saj se zavedas, da si tega preprosto ne morema privosciti vec. Najin vlak je odpeljal.In vse kar lahko naredim zdaj je to, da te odpeljem na letalisce.'' Njegove besede zvenijo tako resno, da se mi skorja zarosijo oci,ob tem pa v pesti stiskam kljuce avtomobila. ''Toraj moram oditi?'' Ob misli, da se ne bom morala poslavoiti od svoje najboljse prijatrljice in njenega mladobudnega sinka, me stiska v zelodcu.
Moje roke mu samodejno podajo darilo. Chrisu nekako uspe prepricati, da je moje pocetje nesmiselno.
'' Pocakaj,'' rece, ko ze zacnem ulivati solze po obrazu. Chris se ugrne v plasc, medtem pa ropot pri vratih zgani pozornot. '' Kdo je? '' zaslisim klic Chrisove mame iz kuhinje. '' Presneto, Chrisova bivsa. Kaj bi spet rada? '' zasopiha Margaret ko se skloni k oknu in odgrne zavese. Odgrnjene zavese pa za trenutek razkrijejo se majhnega slavljenca.
''Me je Patric prepoznal?'' pretreseno vzkliknem ,ko se mi po nekaj trenutkih pridruzi v avto in si obrisem solze. Chris me nejevolno pogleda:'' Upam, da ne. Ker ce ne sma v enem velikem sranju.'' rece, ko zapre vrata za sabo.
'' Chris, vem, da se tole med nama mora koncati. '' recem s nekiliko slabo vestjo, ko vozi po cesti natrpani s avtomobili. ''Iskreno Kayla, imas prav. Tole vse skupaj res postaja cudno.''
''Morala bi misliti prej,'' tiho recem, ceprav vem, da bi ce bi lahko izbirala ponovno zbrala isto. Matthewa sem resnicno ljubila z vsem srcem.
Chris se popraska po bradi in hladno odvrne:'' Bom ze prebolel. Ne skrbi. Tudi Karla ni tako zelo napačna. '
'' No ampak kljub temu moras priznari, da je Karla bila najprej del nacrta. Tako kot si tudi zame najprej hotel, da sem tvoja lazna punca. Sram te je bilo priznati pred mamo, da si tsko veliki zenskar. ''
''Ce bi vedel ze prej, da te moja mama ne bo sprejela, ne bi niti poskusal, verjemi. Z Karlo sta se zelo ujeli. Mama jo obozuje.''
''To si govoril tudi zame.''zavijem z ocmi. Chris pa me nerazumevajoce pogleda:'' Ampak, to seveda ne spremeni dejstva, da sem se te navelical. ''
Naenkrat ugotovim, da njegova voznja postane bolj prijetna. Pogovor se nekako razvija v pravo smer, ampak kljub temu nocem, da bi se Karli dogajale krivice naracun njanih igric.
''Ce bi bilo to mogoce, upam, da mi vrjames... bi bil veliko raje s tabo kot s Karlo. Ne vem. Saj Karla je v redu, ampak drugacni sta.''
''Saj se mi je zdelo. Bojis se resne zveze.'' prhnem in priprem oci. Bilo mi je popolnoma jasno.
''Ne to ni res!''
Chris se zastrmi v svoj telefon, ki ga drzi v rokah. ''Samo pravim, da bi glede naju. Se vedno obstajala moznost.''
''Mimogrede,'' rece, ko zapelje na odtavni pas avtoceste in nekako spoznam, da se najin skupni cas izteka.''Kupil sem ti nov telefon.'' Za trenutek pozornost od volana odmakne, da bi videl, ali sem zadovoljna. ''Naj ti bo. Sprjela ga bom samo zato, ker odhajam. Upam, da se zavedas, da ti kljub temu nikoli ne bom ravno opravicila glede starega. Vsi spomini...''
'' So utopljeni,'' zavzdihne Chris in me skusa oponasati. ''Kayla caka te novo zivljenje,blestrca kariera. Se bos celo zivljenje zapirala doma, ker se ti je zgodila nesreca?''
Za trenutek pomislim ali se bom res. Chris ustavi avto na parkiriscu in caka, da bom pripravljena oditi. ''Zahvaliti se ti bi morala za vse to, ker me nisi pustil same,ko mi je bilo najbolj hudo.'' ''Pridi sem.''rece,ko mi pomaga raztovoriti vso prtljago. Objame me okoli ramen in ob tem me zavije valj hvaleznosti. Pomislim, da se bova se zagotovo videvala in da to ni konec ce tudi bom zivela tako dalec stran.
Ko se povspenjam po stopnicah letala, opazim, da Chrisov se vedno ni odpeljal.
Svoje misli hocem odriniti od tega, da ga bom zares pogresala.
27. marec 2020
Waw res imaš smisel za pisanje
Next
27. marec 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani