Local Blaire
Local Blaire
Haii!
Vem, da sem tako temo že naredila, a mi malo šteka in ne morem objavljat daljših besedil (zato sem tudi zaostajala z nextom). Upam, da boste brali tudi na tej temi, ker bom tisto temo kmalu zbrisala. No, gremo zdaj na zgodbo!
---
NASLOV: Morilka
ŽANR: Kriminalni Triler
STOPNJA: Zgodbo bi zaradi neprimernih prizorov in mogoče tudi izrazov predlagala starejšim od 12 let.
KRATEK OPIS: 19 let stari, Korini Stalks, se pred očmi odvrti prizor, ko tovornjak zbije njejo teto, Carmen Stalks, ki, vsa v krvi, mrtva obleži na cesti. Odloči se, da se bo maščevala svetu, ker je njeno pustil umreti pri šestindvajsetih. Postanje najhujša morilka, ki obstaja. V pomoč pa sta ji njena najboljša prijatelja, Marta King in Alex Black. Korinino življenje je igra. Ji bo uspelo zmagati?
OPOMBE: To je moja prva zgodba, ki jo kadarkoli pišem. Upam, da vam bo všeč, se pa seveda veselim vsake dobronamerne kritike, ki bi mi zgodbo poskušala izboljšati.

Nekateri prizori v zgodbi bodo mogoče za nekatere gnusni, zato vas prosim, da, če ste bolj občutljivi, si prizorov ne predstavljate.

Zgodba je popolnoma izmišljena in je le plod moje domišljije, zato so kakršnekoli povezave z resničnimi osebami naključne. Sem se pa držala tega, da bom vsa podjetja, mesta itd. omenila pod resničnim imenom (FBI, Münich, antraks), čeprav sama nisem ravno zravstveno-politična oseba in mi bo to malo težje, a se bom vseeno potrudila, da navedem čim več pravilnih podatkov.

Vse pravice pridržane. Kakršna koli javna raba ali kopiranje besedila brez dovoljenja avtora je strogo prepovedano. V primeru plagiatorstva bo zgodba odstranjena s te in z njo povezanih strani.

Naslovnica bom objavila na koncu.

(flashback pride kmalu)
Uživajte v počitnicah še naprej, se beremo!
20. julij 2019
Local Blaire
Local Blaire
*flashback*
Sedela sem na avtobusu in imela v mislih vse kar sem videla v šoli.
Med razredno uro je profesor imel predavanje o Edu Geinu. Spominjala sem se besed profesorja, ko je opisoval življenje Edwarda.
Edward Theodore Gein je bil ameriški morilec, ki je bil obsojen le na dva umora, v resnici, pa naj bi bilo število večje. Znan je bil tudi po izdelovanju pohištva in predmetov iz delov človeškega telesa, ter izkopavanju ljudi iz grobov ter rezanju njihovih teles. se mi je vrtelo po glavi.
Ob bizarnih slikah njegovega pohištva iz ljudi, je moralo veliko sošolcev in sošolk na stranišče. Bila sem ena redkih, ki je mirno sedela v učilnici in preučevala vsako njegovo sliko.
Avtobus je ustavil in ko sem se ozrla okoli, da bi ugotovila na kateri postaji sem, sem opazila slabotno žensko, ki se je usedla na sedež zraven mene. Mattea Rowkins. Bila je naša soseda in moja učiteljica trigonometrije.
Stara je bila okoli štirideset let, čeprav je izgledala, kot da jim ima sedemdeset. Bila je zelo bleda in okoli oči je imela črne kolobarje. Njena usta so bila suha, koža pa nagubana. Res težko je hodila in ves čas je kašljala. Njen kašelj je po vsej verjetnosti posledica kajenja.
"Dober dan!" Sem jo pozdravila in si za uho zataknila rdeč koder. V odzdrav je pokimala in vprašala: "Je res, da vam je profesor Pallston pokazal slike Eda?" Pokimala sem, ona pa je nadaljevala: "Če bi bilo po moje, bi take izumitelje kot so Gein častili."
Začudeno sem jo pogledala. Počasi se ji je že mešalo, to je sigurno.
Opazila sem, da je profesorica Rowkins vstala, kar je pomenilo, da se moja postaja bliža.
Ko je avtobus ustavil, sem stekla domov. Ne vem zakaj sem tekla. Čutila sem, da moram pohiteti. Ustavila sem se pri začetku naše vasice, ko sem zagledala zastrašujoč prizor. Moja teta Carmen je vsa v krvi ležala na cesti. Stekla sem k njej, a prepozno. Bila je mrtva. Tovornjak, ki jo je zbil ni vozil nihče drug kot gospod Krrein. Amandin oče. Zelo dobro sem ga poznala, bil je prijeten gospod. Videla sem, kako je v paniki gledal Carmen. Hotela sem, da se ustavi in mi pomaga. Nikogar drugega ni bilo zraven. A gospod Krrein je zapeljal naprej. Ostala sem sama. Hitro sem zgrabila telefon in poklicala rešilce. Jokala sem tam, dokler ni prišlo reševalno vozilo.
"Kaj se je zgodilo?" Me je vprašal sovoznik.
Nisem imela časa še za njih. "Ne vem, mislim, da jo je zbil tovornjak!" Sem hitro odgovorila in stekla proti domu.
Doma sem skočila na posteljo in jokala. Carmen je bila moja teta in edina še živeča sorodnica. Mama mi je umrla pri porodu, oče pa ko sem imela eno leto. Zdaj nimam nikogar več. Ko sem tako jokala in jokala, nisem opazila koliko časa teče. Pogledala sem na uro, ki je kazala malo čez pol enajsto. Ni še prepozno, sem si mislila. Poklicala sem Marto, mojo najboljšo prijateljico.
"Halo?" Mi je rekel glas na drugem koncu slušalke.
"Pri meni doma. Čas je za maščevanje." Sem rekla. Vedela je kaj to pomeni.
"Alex!" Se je slišalo preden je prekinila. Marta in Alex sta pol-sorojenca, ter moja najboljša prijatelja. Vedno bosta ob meni, ko ju bom potrebovala.
Pozvonil je vratni zvonec. Ko sem odprla vrata mi je Marta skočila v objem.
"Vse veva, samo povej kakšen je načrt!" Se je oglasil Alex. Med urami smo večkrat razmišljali o umorih, a takrat se nam je vse zdel le hec. Tokrat gre zares. Svetu se bomo maščevali.
---
Upam, da vam je bilo všeč. Nadaljevanje pride kmalu. Povejte, če imate kakšne predloge, ali kritike, vsega bom vesela (:
Se beremo naslednjič!
20. julij 2019
Next
21. julij 2019
Next
21. julij 2019
Prosim nadaljuj čim prej, ker je ful fajni začetek
22. julij 2019
neext
22. julij 2019
Pobegli puran
Pobegli puran
Ahh, zgrešila tole temo. Samo da veš, da sem tu, le da jo bom najbrž prebirala na wattpadu, tam je vse lažje
25. julij 2019
Local Blaire
Local Blaire
Pobegli Puran se popolnoma strinjam, na Wattu je res lažje brati zgodbe. Sicer pa hvala, kar si se oglasila, to mi res zelo pomeni^^

Hvala tudi vsem drugim za nexte. Zdaj že res dolgo nisem objavila novega poglavja, pa bom zato jutri dva drugega^^
---
Se beremo zelo kmalu ^~^*
26. julij 2019
Local Blaire
Local Blaire
AbhinavRana brez oglaševanja prosim...

Se opravičujem, ker malo zamujam z nextom, ampak •~• ja, i did it and Next is here!
---
*one year later*

Marta King se je nemo ogledovala v ogledalo.

"To mi ni všeč," je prekinila tišino. Bila je oblečena v široke jeans hlače in preveliko svetlo roza majico. Na glavi je imela dolgo rjavo lasuljo. Na obrazu je imela veliko tekočega lateksa in ličil. Nosila je rjave leče, da so prekrile barvo njenih sinje modrih oči.

Popolnoma je spremenila svoj videz.

Igrala je novo punco v soseski, ki bi rada spoznala sosede in pri tem ji pomagata Alex in Korina. Martino novo ime je bilo Rachell Harper. Rachell je bila mirna punca, vedno nasmejana in obdana s knjigami.

Marta je bila po naravi pravo nasprotje svoje vloge. Oblačila je črna oblačila, imela črne, na paž pristrižene, lase, uhan v nosu in ni bila najbolj prijazna do novih ljudi. Bila je take vrste človek, ki se je družil samo s sebi enakimi. Korina in njen polbrat sta bili izjemi.

"Saj bo, le nekaj ur boš morala potrpeti, potem boš spet lahko ti," jo je mirila Korina.

Alex v ozadju se je le režal. Še nikoli ni videl svoje polsestre take. Rachell se je le smehljala, Martine oči pa so ga grdo premerile.

"Prav," se je končno strinjala.

"No dobro, torej je čas da ponovimo načrt." Je z zlobnim nasmeškom rekla Korina. Rachell se je udobno namestila v naslonjač.

Korina je iz žepa potegnila majhen zvezek in ga odprla nekje na sredini.

"Danes ob enih se gospod Krrein vrne iz službe. To bo čez približno petnajst minut. Pet do enih bomo odšli v po soseski podarjat slaščice," ustavila se je in s pogledom premerila Rachell.

Ta ji je rahlo pokimala in Korina je nadaljevala: "Ko pridemo do hiše Krreinovih bo Rachell potrkala. Alex," s pogledom je premerila fanta, ki je sedel zraven Rachell, "ti boš imel v rokah nekaj solzivca. Ko Krrein odpre, ga mu boš poškropil naravnost v obraz."

Alex je pokimal.

Ko je Korina že odprla usta, da bi dokončala načrt jo je Marta prekinila: "Samo nekaj ne razumem. Zakaj bi hodili in podarjali kolačke po drugih hišah, če gremo lahko naravnost do Krrinovih in umorimo tistega neumneža?"

Korina ji je hotela odgovoriti, a tokrat jo je prehitel Alex: "Nočemo biti sumljivi."

Punci sta pokimali.

"Torej, kje sem že ostala? Oh, seveda. Alex, verjetno bo Roger norel, ko mu boš poškropil solzivec v obraz. Zato..."

"Imam antraks," jo je prekinil Alex in pokazal prozorno škatlico, v kateri je bila v vrečki shranjena krpica z belim prahom.

Korina je pokimala. "Ja, torej veš kaj moraš."

"In potem se bomo zabavali!" Je po dolgem molku, ki ga je ustvarilo Korinino listanje po zvežčiču, zavzkliknila Marta. Korina je pogledala v zvežčič in pokimala.

"Vse jasno?" Je še za vsak primer vprašala.
Alex je samo pokimal, Rachell pa je pripomnila:

"To je sicer zelo enostavno! Zakaj toliko kompliciramo... Mislim, kaj pa bi lahko šlo po zlu?" Korina in Alex sta skomignila.

"Torej, ura je...šest... pet... štiri... tri... dva in ena... ura je točno ena. Zdaj bi se gospod Roger Krrein moral vrniti iz službe. Je naznanila Korina, potem pa je nadaljevala: "Obožujem občutek pred prvim umorom." Rahlo je skočila in nekajkrat zaploskala.

Pogledala je skozi okno in zagledala kako so se vrata hiše Krreinovih zaprla.

"Ravno pravi čas da gremo," je rekla Korina z zlobnim nasmeškom in v očeh se ji je zalesketala rdeča iskrica zlobe.
---
"Neverjetno presenečen sem, kako zelo imajo tvoji sosedi radi torto! Od devetih tort, nam je po štirih hišah ostalo le še enajst kosov!" Se je pritoževal Alex na poti do njihove zadnje postaje; hiše Krreinovih.

"Ta torta tako ali tako ni zate!" Mu je ugovarjala Marta. Korina je le zavila z očmi. Kako nadležni so lahko sorojenci, je pomislila. Sama je namreč bila edinka in tako ji je bilo všeč.

"Tiho bodita vidva, prispeli smo!" Je prekinila njuno prerekanje o hrani.

Alex je odprl majhna vrtna vratca. "Za vama, dami," je rekel in z eno roko pokazal k hiši. Korina je malce zardela, Marta pa je le zavila z očmi.

Ko so končno prišli do hiše, so pozvonili. Čakali so in čakali in čakali.

"Kej ko bi se kar vrnili domov?" Je predlagala Rachell in se obrnila proti cesti.

Takrat pa so se odprla hišna vrata. Marta se je zasukala nazaj in presenečeno pogledala osebo na vhodu.
---
Ta je enak nextu na prejšni temi (z nekaj slovničnimi napakami manj, seveda), naslednji pa bo popolnoma drugačen ^-^*
27. julij 2019
Next, to je najboljša zgodba kadarkoli sem jo kdaj brala
27. julij 2019
Next. A tole sem že jaz prebrala? Zmedena sem, ampak mislim, da razumem, da je tole nova tema, na kateri še nisem sodelovala. Spraševala sem se, kam je izginila zgodba, ki sem jo brala. Na tej temi ni nobenega komentarja od mene, torej je res nova. Vem sicer, da sem komentirala. Spomnim se, da sem rekla, da se roka lahko premika, če je ločena od telesa.
27. julij 2019
ženska, ženska, ženska
u want me to die?
tole je faking amejzing in zahtevam čimprejšen Next!
27. julij 2019
Wolf.Girl
Wolf.Girl
Wow, tole je super! *-*

Čimprej nadaljuj. Next!
06. avgust 2019
Next
06. avgust 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani