MOJA BODOČA TAŠČA
_______________________________________________________

Tvojega očeta nisem poznala,
pa vendarle sem prepričana, da bi pomiril tvojo mamo, ko jo je obdala norost.
Nisem ti hotela povedati, kako grozno sem se počutila, ko sem ostala sama z njo. Takrat sva sicer na obraz narisali lažni nasmešek in se pretvarjali, da se ne spomnema točno od kod se poznava. Iskrice v očeh in širok nasmešek na obrazu je bila njena stalna praksa, krinka pod katero je puhtela hinavščina. O pa še, kako dobro sem vedela, da se prav tako dobro kot jaz spomni osnovnošolskih dni. Rdečica na njenem obrazu jo je prehitro izdala. In znašla se je v zadregi, tako kot jaz, ko sem presenečeno obstala brez besed, ko si mi jo predstavil. Čeprav je tudi njegova mati bila lastnica tega čudovitega priimka Granger , se mi po vseh teh mesecih, ni posvetilo, da bi lahko bil tako ljubeč otrok sin takšne zlahotnice. Povrh tega, sem kmalu tudi ugotovila, da je priimek francoski in da tako rekoč najverjetneje izhaja iz Francije.
Če bi vedela, da si sin moje učiteljice francoščine, danes verjetno ne bi več prihajala k tebi. Tvoja mama mi je povzročila toliko preglavic v otroštvu, da sem se načrtno odločila, da v francoščini nič več ne spregovorim. Bilo mi je smešno in h krati ponižujoče ponovno stati pred njo. V njenih očeh bom zavedno neumni otrok. Ti pa si mi govoril, da so moji strahovi popolnoma nepotrebni in da se tvoji mami zdim čudovita. Takrat si me sicer dovolj dobo pomiril. Vsaj za nekaj časa. Ker nisi ničesar vedel. Ker nisi ničesar slutil. Enostavno si med nama videl začetek obetavnega prijateljstva.


IME: Lily O'Conner
STAROST:21
24. november 2019
Next
25. november 2019
Počakam še na kakšen nextov pa nadaljujem.
26. november 2019
*Next
27. november 2019
Next
06. december 2019
26. DECEMBER

Leta 2015 sem končno zbrala pogum in se osvobodila lastnih želja, kar prištevam med ene izmed največjih dosežkov do sedaj.
Po dveh tednih neprespanih noči, sem dala odpoved v pasji tovarni z briketi in čeprav me je oče spet preziral, ker sem že stotič zamenjala službo, sem se tokrat počutila veliko bolje. Ugotovila sem, da me življenje še ni pripravilo, da bi iz odmrlih odpadkov zaklane živine pripravljala hrano za hišne ljubljenčke. Ob tem se počutim kot, da bi pravkar odkrila čisto drugačen svet. V zadnjem mesecu iz trgovine nosim še samo zelenjavne polpete, ki jih potem popečem na rastlinskem olju. Chrisu še nisem uspela povedala, zakaj je tako. Od zadnjega najinega srečanje je minilo skoraj mesec. Povedati mu bi morala, da so me odpustili iz trgovinice za poročne obleke, a še sama s težkim srcem vrjamem. Kakorkoli, potrebovala sem novo delo, zato na hitro priložnostno vzeli v tovarno s pasjimi briketi. Bilo je namreč predvsem preprosto. Potrebovala sem denar. Poleg tega pa Chrisu o mojem privatnem življenju ni potrebno ničesar vedeti, razen tega, da imava jaz in moj fant Matthew prepoved seksa do poroke.


Premočena od snega, prezebla od mraza in polna sitnosti se trenutno nahajam v njegovem stanovanju iz enega samega razloga. Slučajno me je videl, ko se je pelajl skozi mesto in me namreoma poklical. Tudi meni se je v nekem trenutku zazdelo, da vidim njegov avto, zato nisem bila preveč presenečena, ko sem na svojem iPhonu z napol ubitim ekranom zagledala njegovo ime.

Ob pašteti,ki si jo Chris za posladek namaže na kruh, se mi je obrnil želodec. A kljub temu do njega čutim še vedno nekaj spoštovanja, ker me je rešil pred dokončno zamrznitvijo. Vzunaj je minus petnajst stopinj, čisto prehudo za ugice in stopljeni sneg.
"Boš kaj pojedla?" me je nenadoma vprašal, da bi prekinil tišino med nama. "Hvala, sita sem." odvrnem.
Vse bolj ko premišljujem, vse bolj me tepe slaba vest. Kako sem lahko bila tako nespametna, da sem posteljne užitke še pred mesecem delila z njim. Lahko bi si mislila, da se bo končalo...kot se je.
Potrpežljivo stopim k oknu in pogled usmerim drugam.
Počasi začnem namigovati na problem, ki ga imava. Chris moje seveda poveže z nečem tretjim kot naprimer to, da se tako najbrž počutim zaradi kontraceptijskih tabletk. No ja, saj ne mora razumeti. Saj veste, podivjani hormoni kaj pa drugega. Jaz pa sem ga resno opozorila na to, da edini problem ostaja njegova sperma, česar se mi zdi, da ni najbolje razumel. Še dobro, da mu nisem povedala o delu v tovarni s pasjimi briketi, ker bi si spet napačno razlagal. Delo v tovarni s pasjimi briketi definitivno ni bil edini razlog, zakaj sem iz dneva na noč postala vegeterianka.
»Postala sem vegeterianka,« mu razkrijem, ko zbaše še zadnji kos v usta, pri tem pa ne mora skriti presenečenja. »Ha? Jap. Vrjetno so tvoji hormoni čisto podivjani. Pridi sem, da otipam, če imaš vročino.«
Brez moje privolitve, me poželjivo privije k sebi, kot da bi po celem tednu živalskega seksa, bil še vedno lačen. Nejeverno strmim v njegove oči, vedoč da je bila včeraj pri njemu Helen. In vse kar vem je, da je odšla in resnično se čudim zakaj. No, zato je poklical mene. Nisem našla dovolj dobrega razloga, da bi uspela reči ne. Tako ali tako sem bila v mestu, ko me je poklical in z veseljem sem se izognila gneči podivjani množici ljudi, ki je kljub smrtonosnimi temperaturnimi razmerami nakupovala raztreljiva za novo letni večer. No mogoče zame ne bi bile tako smrtonosne, če bi se primerno oblekla in obula.

»Če hočeš, lahko ostaneš za novo leto, praznvanje z Freedom in Dylanom lahko odpovem.«
Odkimam njegovim besedam in čakam, da mi obrazloži okoliščine.
»Pravzaprav ne vem Chris."
Res je, da si me presenetil, takole na hitro…«
»Nekaj raket imam še od lanskega leta. Mame pa tako ali tako ne bo doma.«
»Se Helen do novega leta ne bo več vrnila?«
»Ne. Danes zjutraj sem jo peljal na letališče. Novo leto bo preživela v Barceloni s svojimi sorodniki.«
27. december 2019
Next
30. december 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani