u111191
u111191
To bo zgodbica o One direction 
Upam, da bo keri všeč in bo brala :*

Anna
»Resno mami?« sem jo nejeverno vprašala. »Ja. Popolnoma resno mislim. Dovolj te imam. Tebe in tvojega trapastega obnašanja! V London greš in pika.« je jezno pribila. »Sovražim te! Tebe in tvojega novega moža! Sedaj razumem zakaj je oče odšel od doma!Koliko časa si potrebovala, da si si našla novega prijatelja? Teden, dva?« sem ji jezno rekla. Ne more mi tega narediti. Preprostno ne more pričakovati, da se bom iz moje Amerike preselila v deželo čudnega naglasa. »Smrklja mala! Nehvaležnica! Ko je Max vstopil v našo družino, naju je rešil. R.E.Š.I.L. Rešil naju je Anna! Veš kje bi bia, če ga takrat ne bi spoznala? Na cesti! Si razumela?« me je nadrla in se mi približala. »Bolje na cesti kot tukaj z vama.« sem ji rekla s tako hladnim glasom, da še sama sebe nisem prepoznala. »Sploh se ne bova več pogajali. V torek imaš let v London. V internat greš in pika!« je rekla jezno. »Ne!« sem se spet uprla. »Dovolj te imam Anna. Res ne vem, zakaj misliš, da ti želim slabo! Se sploh zavedaš, kako lepo rišeš in balet plešeš od svojega 6 leta. Res bi bil že čas, da izpopolniš svojo tehniko! Anna tvoje slike sem poslala v London na umetniško gimnazijo in rekli so, da te z veseljem sprejmejo. Zakaj ne razumeš, da ti želim samo dobro?« je rekla obupano. Res sem bila obupen primerek. »Zato ker si je to izmislil on. Max.« sem rekla in ime svojega očima irekla z gnusom. »Anna.. Čez dva dni greš in pika. Jutri se poslovi od tvojih prijateljic.« je rekla se obrnila in odšla v kuhinjo. »Enkratno.« sem zamomljala sama pri sebi in odšla v svojo sobo. Morda sem res bila krivična in ne bi smela tako govoriti z mamo. Res je, da sem bila sprejeta na gimnazijo in da bi lahko uspela v umetnosti ampak ne v Londonu. Tu imam prijatelje. Vse kar sem kadarkoli doživela, preživela se je zgodilo tukaj. Lepe in grde stvari. Nočem oditi. In res je, da nama je Max pomagal in nič dugega. Da je najboljši očim, ki si ga lahko kdorkoli zaželi. Ampak nočem njega.. Hočem nazaj očeta. In mislim, da res nimam izbire. Moram se sprijazniti, požreti svoj ponos in ubogati svojo mamo. Iti moram v London. Vrnila sem se v resničnost in šele tedaj sem se zaveda, da mi po licu polzi najprej ena, potem pa še veliko novih solz. Obrisala sem si obraz in vzea telefon v roke. »Hej Sasha.« sem rekla, ko se oglasila na drugi strani moja najboljša prijateljica. »Hej. Je kaj narobe?« me je vprašala. Res me je dobro poznala. »Bi ti dovolili iti ven z mano na kavo?« sem jo vprašala. »Zdaj?« me je vprašala. »Ja, imam novico zate.« sem rekla. »Je dobra?« odkimala sem, čeprav me ni videla. »Ne.« sem rekla. »Čez petnajst minut pri Coffeyum. Adijo.« je rekla. Poklopila sem. Odšla sem v kuhinjo h mami. »Oprosti.« sem ji rekla. Pogledala me je. »Odločila sem se. Grem. Sedaj pa se dobim z Sasho, da ji povem.« sem rekla. »Pametno si se odločila. Ne bodi predolgo in Anna?« »Ja?« »Tudi eni je žal, da sem bila tako ostra.« je rekla. Objela sem jo, nato pa sem se žalostno odpravila proti Coffeyum.
»Hej Ann.« me je pozdravila najboljša prijateljica in me objela. »Hej.« sem rekla. »Pridi. Vsediva se tam kot ponavadi.« je rekla in pe potegnila h 'najini' mizici v lokalu. »Max?« me je vprašala, saj je vedea, da mi je on velikokat povzročal težave. Odkimala sem. »Sasha jaz.. V torek se 'selim' v London.« sem rekla in čakala na odziv. »Kaj?« je rekla in vame gledala z široko odprtimi očmi. »Se spomniš, ko sem ti govorila v tisti umetniški gimnaziji?« sem jo vprašala. »Seveda se spomnim.« je rekla hitro. »Max in mami sta jim zares poslala moje izdelke, in rekli so jima, da me bodo z vesejem spejeli . Poslala sta m prošnjo za prijavo in sprejeta sem. V torek moram iti.« sem rekla. »Ampak.. Zakaj greš? Preprosto reci ne. Saj ne i bilo prvič, da bi se jima uprla. Anna pa saj samo to delaš.« je rekla. »Ne morem Sasha. Ne tokrat. Gre za mojo pihodnost in ne morem reči ne, zavrgla bi velikansko priložnost. Poleg tega tudi, če bi se jima uprla, sta se že odločila. Kupila sta mi letalsko karto in, če se ne bi strinjala bi me Max pospremil do šole, tam pa tako ali tako izgubiš proste izhode.« sem ji rekla. »Ne mreš oditi..« je rekla obupano. »Sash jaz resnično moram izpopolniti svojo baletno tehniko.. In nekoč bi rada, da se moje slike prodajajo za mastne denarce. Me res ne moraš podpreti?« sem jo vprašala. Goboko je vdihnila in zdihnila. »Prav. Ampak, da se vsak dan slišiva.« je rekla in se nasmehnila. Objela sem jo. »Hvala! Najboljša si.«

Shelly
»Ellizabeth Mellenie Parker! Kje je moja bluza ?« sem se zadrla na svojo cimro v internatu. »Bela ali modra?« me je nedolžno vprašala. »Beth! Zelena!« sem ji rekla in zavila z očmi. »Oh zelena.. Misliš ta?« me je vprašala in prišla v kopalnico z zeleno bluzo na sebi. Res ji je pristajala. »Če ti ne bi bila moja najboljša prijateljica in ti tale bluza ne bi tako prekleto pasala bi ti zavila vrat. Namesto tega pa ti jo podarjam.« sem rekla. »Oh, no hvala.« je rekla in se zsmejala. Beth je bila ena izmed najbolj zmedenih ljudi na našem jubem planetu. »Gospodične! Parker, Wakker, Ollen in King. H ravnatelju prosim.« je kar na enkrat v našo sobo vstopila 'vzgoiteljica'. »Takoj.« je rekla Beth in stekla po druge punce. To ni bila ena soba, ampak smo bile skupaj v dveh sobah katero je povezoval kratek hodnik v katerem je bila kopalnica. »All ! Gremo!« sem zaslišala Beth, ki se je drla na našo zaspanko. Odločila sem se odlepiti od kopalnice in se odpraviti pomagat ji buditi ostale punce. »All! Dvigni svojo rit!« sem se ji zadrla na uho. »Bom jaz uredila.« je rekla Rose »Alice, zbudi se. Prosi. Spet moramo h ravnatelju.« je rekla nežno. »Mhm..« je zamomljala. »Zaboga Rose tako ne boš nič dosegla! All zbudi se drugače te polijem s tem kozarcem vode!« sem zakričala. »Budna sem.« je rekla in takoj skočila na noge. »Imate pet minut, da se pripravite. Spet smo vabljene h ravnatelju.« je rekla Beth in skupaj sva se odpavili na hodnik. »Kaj smo tokrat ušpičile?« me je vprašala. »Mislim, da smo bile ta mesec dokaj pridne. Res nevem zakaj nas kliče h sebi.« sem rekla. »Gremo?« so se pojavile na vratih All, Ronnie in Rose. »Gremo.« sem rekla. »Kaj si naredila Shelley?« me je vprašala All. »Hej! Zakaj bi morala biti vdno jaz kriva za vse naše težave ?« sem vprašala. »Zato, ker ponavadi si?« je rekla Beth. »Ah mogoče je pa kaj dobrega. Dobra novica.« je rekla Rose pred vrati pisarne. Potrkale smo. »Naprej.« nas je povabil glas gospoda Smitha. »Zakaj smo tokrat tukaj?« je vprašala All. »Imam novico za vas. V internat dobimo novo dekle. Pauline Anna Johnnson.« je rekel. »In kaj ima to veze z nami?« sem ga vprašala. »Mislil sem, da bi prišla v vaše sobe, ker imate prazno pojsteljo. Poleg tega slika in pleše balet. Kot ti All.« je rekel. »Super. Kdaj pride?« ga je vprašala jezno. »V torek.« je rekel. »Iz kje?« sem ga vprašala. »New York.« je rekel. »Koliko je stara?« je vprašala Beth. »Toliko kot ve. 17« je rekel. »Posluša One direction?« je vprašala Beth. »Elizabeth!« smo vze vzkliknile. Skomignila je z ramnei. V ankrajšem možnem času smo se spokale iz pisarne. »V kero sobo bo šla?« je vpašala Rose. »H meni že ne. New York. Zagotovo bo kakšna naduta auša, ki misli da je svet njen.« je rekla jezno. »Ali ! Kako veš? Mogoče je pa prijazna..« sem rekla. Z Beth sva se spogledali. »Bo pri nama.« je rekla. »Gremo h pouku. Nočem spet zamuditi« je rekla All in počasi smo odcaplale h matematiki.

Next ?
15. februar 2013
Neext!
15. februar 2013
u120491
u120491
neeeeeeeeeeeeext
15. februar 2013
u28319
u28319
Neeeeeeeeeeext.!!
Komej sm prebrala tok doug next.!
;D
15. februar 2013
u111191
u111191
nej bougič krajši ?
15. februar 2013
u111191
u111191
drugič*
15. februar 2013
u28319
u28319
Neee.! Ni treba, da je krajši, ampak se mi mudi na trening pa sm hitela.
15. februar 2013
u111191
u111191
haahhaha okej
15. februar 2013
neeext!!
15. februar 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
15. februar 2013
Neeeeeeeext
15. februar 2013
u109005
u109005
next
15. februar 2013
neeeeeeeeeeeext
15. februar 2013
next
15. februar 2013
u28319
u28319
Neeeeeeeeeext.!
16. februar 2013
u111191
u111191
Gosh ! Res nism pričakvala took brauk, tko da hvala :*
Alice
»Misliš, da bi jo morala lepo sprejeti?« me je vprašala Rose po pouku, ko sva sedele v šolskem parku. Ona je fotografirala, jaz pa sem ji pomagala nositi pripomočke. »Ne. Sploh je ne poznam, pa je že ne maram.« sem rekla. »Ampak, mogoče pa ni tako slaba.« je rekla. »Mogoče.« sem odgovorila. »Ne bi smela biti takšna.« je rekla. »Kakšna?« sem jo vprašala. »Najprej ji daj priožnost. Niso vsi iz Amerike kot..« je rekla in se hitro ustavila. »Kot kdo?« sem jo vprašala, čeprav sem vedela koga misli. »Kot Jack.« je rekla in me nežno pogledala. »Kaj pa veš. Zabiti so dovolj.« sem rekla jezno. »All, nekega dne boš morala začeti zaupati v nove ljudi. Ne boš mogla večno bežati.« mi je rekla. »Nekega dne Rose. Čez nekaj časa. Za sdaj, pa ne morem kar zaupati.. Saj veš kaj se je zgodilo, ko sem nazadnje zaupala tujcu.« sem rekla in jezno odšla v najino sobo. Vas zanima kaj se je zgodilo? Lani, med poletnimi počitnicami sem si zaželela morja in soca. Tega v Londonu in v Angliji na sploh ni. Odšla sem na počitnice v Ameriko. Miami, če smo natančni. Tam sem spoznala fanta. Jack mu je bilo ime. Bil je sladek in najboljši fant na svetu. Vedno je bil dobre volje.. Na začetku. Potem pa sem ugotovila, da je na drogah. Hotela sem ga obvarovati.. Ga odvatiti od njih, a me prepričal ravno v nasprotno. Jaz sem jih začela jesti. Bila sem odvisnica od drog. Narkomanka. Počitnice sem preživela na zabav, kjer sem pila, kadila, se drogirala in 'zabavala'. Seveda so se počitnice končale in morala sem nazaj v London. V šolo. Upirala sem se staršem, češ, da ne maram umatnosti. Da hočem ostati tu. Pri Jacku, moji pravi ljubezni. S prsilo so me prepeljali v London. Nihče, pa takrat še ni vedel, da sem odvisna od droge. Tresla sem se, bruhala, bila slabe volje, depresivna. Peljalo je tako daleč, da sem se začela rezati. Potem sem začela z rednim obiskom psihijatra in punce so mi pomagale, čez to obdobje, ampak brazgotine so še vedno ostale. Tako telesne kot duševne. Še vedno imam brazgotine na zapestju. In ne morem zaupati ljudem. Spoznavati nove ljudi, je zame nemogoče. In sedaj, hočejo v našo sobo dati Američanko, ki ima enak naglas kot Jack. In še poznam je ne. Kaj če se mi spet zmeša ? »All kaj je narobe?« je panično h meni stekla Shelly. Koaj zdaj sem ugotovila, da se tresem. »Nič.. Jaz.. Nevem, če bom prenesla Anno.« sem rekla in zadrgetala. »Seveda jo boš. Bila bo v najini sobi in počasi se bosta spoznali. Prepričana se, da je dobra punca.« je rekla in me objela. »Ampak.. Jaz nočem dobre punce. Nočem novega dekleta. Noče novih ljudi!« sem že skoraj zakričala. »Hej! Kaj se dogaja v tej sobi spet?« je prišla v sobo vzgojiteljica. »Alice ima spet napad histerije. Pojdite po pomirjevala.« je rekla Shely mirno. Kaj bi jaz brez punc? »Jaz.. Ne morem več.« sem zajokala. »Izvoli Shelly. Poskrbi zanjo.« sem zaslišala vzgojiteljico nekje v daljavi. Začutila sem pik inekcije v žili in nato sem padla v temo.

Beth
»Shelly? Kje si?« sem klicala svojo prijatejico. Odločila sem pogledati v sosednjo sobo. Tam sem videla Shelly in All na tleh, poleg njiju pa je bila inekcija. »Spet?« sem zaskrbljeno vprašala in počepnila h njima. »Skrbi jo Anna. Tujka iz Amerike in saj poznaš zgodbo..« mi je rekla. »Prestaviva jo na pojsteljo.« sem ji rekla. »All!« je zakričala Rose na vratih, ko je videla, da jo poskušava premakniti na pojsteljo. »Ne deri se in raje pomagaj.« je rekla Shelly. »Jaz sem kriva, vesta?« je rekla, ko je bila All varna na pojstelji. »Silila sem vanjo, naj sprejme Anno in, da ne more večno bežati..« je rekla in pogledala v tla. »Nisi ti kriva.« sem ji rekla in jo objela. »Apak, če se ne i tako neumno obnašala se to ne bi zgodilo.« je rekla. »Nisi ti kriva. Res nisi. Nikoli ne moremo vedeti, kako bo odreagirala, zato ni nihče kriv. Razumeš?« ji je rekla Shelly. »Ampak, tako dobro ji je šlo. Že več kot mesec ni rabila inekcije.« je zavzdihnila. »Torej ji gre na bolše. Slej ko prej bo poponoma zdrava.« sem ji rekla in se nasmehnila. »Daj, pustimo jo v miru. Gremo v najino sobo.« je rekla Shelly in odpavile smo se h nama. »Pravzaprav komaj čakam to novo dekle.« sem jima rekla, ko sem se ulegla na mojo pojsteljo. »Jaz tudi, samo skrbi me z All.« je rekla Rose. »Ne skrbi. Navadila se jo bo. Upam.« ji je odgovorila Shelly. »No,vse bo še dobro. Sedaj pa daj moj CD v radio.« sem rekla in pokazala na Take me home zgoščenko. »Nee!« je zavzdihnila Rose. »Pa saj niso tako slabi.« ji je odgovorila Ahely. »Seveda niso slabi! Naravnost fantastični so!« sem se zasmejala in začela peti. »Hey girl I'm waiting on ya, I'm..« »Bog nama pomagaj.« se je zasmejala Rose. Kmalu se je zbudila tudi All in odpravile smo se na večerjo.

Anna
Napočil je dan D. Danes grem v London. Pravzaprav se mi že zelo mudi na Letališče. »Max, me ti zapelješ ali mami?« sem ga vprašala. »Skupaj gremo.« mi je odgovorila mami. Pojedla sem zajtrk, potovalke smo zožili v pritljažnik in prej kot sem rekla London, sem že sedela na letalu. Pogledala sem čez okno. »Pogrešala te bom New York.« sem rekla in solza mi je spolzela po licu. Res ni bilo preprosto oditi iz mojega mesta. »Pripnite varnostne pasove. Vzleteli bomo.« sem zaslišala glas. Pripela sem se in zaspala.
~ čez 2 uri ~
»Pripnite varnostne pasove. Pristali bomo.« ta glas me je zbudil iz sna. »Here I come London.« se si zamrmrala. Ko je letalo pristalo sem bila med prvimi, ki so izstopili iz letala. Napotila sem se po potovalke. »In kam zdaj?« sem se vprašala. Iz žepa sem povlekla listek z naslovom internata in umetniške gimnazije. Hodia sem in brala, ko sem se v nekoga zaletela. »Oprosti. Nisem te videla.« sem se opravičila in pogledala v njegov obraz. In še veste kako se zgodi v filmih? Ko vidiš osebo, fanta ga pogledaš v oči in začutiš mehka kolena in izgubiš tla pod nogami? V trebuhu pa te nadleguje mrčes ? To se je zgodilo meni. »Nič hudega.« je rekel fant z zelenimi očmi. Nerodno sem mu pomahala in odpeljala kovčke naprej. Škoda, da me ni vprašal za ime. Pogledala sem v listek. Kje za tr pisane marjetice je to ?! »Izgledaš izgubljeno.« sem zaslišala za sabo glas. Obrnila sem se in spet zagledala kodrolasega fanta. »Malo tudi sem.« sem rekla obupano. »In nisi od tu?« je ugibal. Verjetno me je izdal naglas. Odkimala sem. »Koga iščeš?« me je vprašal. Nevem zakaj sem zaupala tujcu, ampak nekko sem vedela, da mi ne bo storil nič žalega. »Umetniška gimnazija naj bi bila v Londonu..« sem rekla. »Poznam!« je veselo vzklikni. »Te zapeljem?« me je vprašal. Odkimala sem. »Kako naj vem, da nisi psihopatski moriec, ki me bo pedofilsko posilil?« sem ga vprašala. Zasemjal se je. Kakšen smeh ! »Nisem psihopatsi morilec pa tudi pedofil ne.« je rekel in mi pomežikni. Zardea sem. »Kaj pa če mi samo pomagaš najti taksi. V New Yorku je letališče mace drugačno.« sem rekla. »Se mi je zdelo, da prihajaš iz tistih koncev. No prav.«je rekel. Odvedel me je h taksiju. »Kako naj te najdem?« me je vprašal. »Imaš listek?« sem ga vprašala. Pokimal je. Iz žepa je potegnil zmečkan račun in kemični svinčnik. Nanj sem napisala številko in ime. Pomežiknila sem mu in vstopila v taksi. »Adijo.« sem mu spogledljivo pomahala. Shit! Tale mačo me je malo zamotil in sem čisto pozabila na šolo. Kaj če me ne bodo sprejeli? Mislim družba in ne bom dobila prijatejic ?
Pa še vprašanja, če bi se keri slučajno dal
1. Kdo je neznanec, ki ga je spoznala Anna ?
2. Kako jo bodo punce sprejele?
3. Vam je usaj približno ušeč ?
4. Next ?
16. februar 2013
u28319
u28319
1. Harry Styles.??
2. Odlično jo bojo sprejele, no mogoče bo una dobila spet napad, ampk upam, da ne. ;D
3. Ti sprašuješ.?? Niti približno mi ni ušeč.!!! Začetek je najboljodličnejši perfectionski.!!! In celo nadaljevanje.!!!!
4. Next ? Jaaaa.!!! Neeeeeeeext.!!!
16. februar 2013
u113639
u113639
1. Kdo je neznanec, ki ga je spoznala Anna ? harry
2. Kako jo bodo punce sprejele? jaaaaaaaa
3. Vam je usaj približno ušeč ? jaaaaa
4. Next ? valda

neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
16. februar 2013
1.Harry
2.super
3.jaaa zeloo
4.Neeeeekt!!
16. februar 2013
u109005
u109005
1. Kdo je neznanec, ki ga je spoznala Anna ? Harry
2. Kako jo bodo punce sprejele? Ureduu
3. Vam je usaj približno ušeč ? Še preveč
4. Next ? Takoj zdle!!
16. februar 2013
u87504
u87504
next
16. februar 2013
u111191
u111191
Se mi glih da in sm nardila en mini nextek za vs

Rose
"Torej. Anna, novo dekle pride čez pol ure. Na delo. Naj bosta sobi in kopalnica vsaj približno pospravljeni." sem rekla. "Jaz bom uredila kopalnico." se je javila Shelly. "Ti pa ta tvoja kopalnica. Zakaj se ne preseliš tja?" jo je vprašala Beth. Pokazala ji je jezik. Ampak to je pač naša Shelly. Njen drugi dom je kopalnica in vedno mora biti urejena do potankosti. "Nevermind. Jaz bom najino sobo z All, Beth ti pa pospravi vajino sobo. Ko končaš ti prideva pomagat. Gremo!" sem rekla in začele smo pospravljati.
~ čez 30 minut ~
"Dihaj All. Vse bo vredu." sem ji pomirjevalno rekla. Pokimala je in se šibko nasmehnila. "Dekleta na hodniku je! Act cool." je rekla Beth in All je bila iz sekuno v sekundo bolj živčna stisnila sem ji roko. "Pridi." sem rekla stopila na hodnik h Beth in Shelly. Nato je v 'sobo' vstopilo svetlolaso dekle. Zelo lepo dekle.

Anna
"Prišla sem iz New Yorka." sem odgovorila tajnici v moji novi šoli. "Ime prosim." je zahtevala. "Paulline Anna Johnnson." sem rekla in zavila z očmi. "Ćez minuto te bo sprejel ravnatelj. Gospod Smith." je rekla in mi nakazala naj sedem. Sedla sem im živčno tapljala z nogo po tleh. "Gospodična Johnnson." sem zaslišala. Dvignila sem glavo in videla starejšega gospoda 'kukati' iz pisarne. Vstala sem in odšla nasproti njemu. "Sedi." mi je naročil. Ubogala sem ga. "Prtljaga te že čaka na tretjem hodniku." je rekel Pokimala sem. "Pravila." je rekel. "Brez kajenja, droge, pijančevanja ali kakršnega koli 'žuranja'. Dopoldan imaš pouk. Od pol sedme ure zjutraj pa vse tja do treh, redko dveh popoldan. Ampak to seveda ni navaden pouk. Obiskovala boš osnovne predmete, kot so matemtika, angleščina, zgodovina, biologija itd.. Poleg teh pa imaš ti še ure baleta in slikanja." uau. Žal mi je da se nisem uprla. "Kaj pa obroki?" sem ga vprašala. "Zajtrk imaš ob pol devetih z ostalimi tretjimi letniki, kosilo ob enih ali ob dveh. Sedaj pa h večerji in prostem času! Od pol štirih do petih imaš učne ure. Naprej pa imaš prosti čas do pol enajstih. Ob enajstih se luči ugasnejo." "Izhodi in večerja?" sem obupano vprašala. "H prostem času se štejejo tudi izhodi. Zaradi mene in učiteljskega zbora lahko v prostem času obkoliš svet. Ampak ob pol enajstih se internat zapre." je zaključil. "Vprasanja?" "Kje je moja soba?" sem vprašala. "Sobo si deliš z štirimi izjemno tlentiranimi in nagajivimi mladimi damami. Tajnica te bo pospremila do hodnika." "Hvala. Nasvidenje." sem se poslovila. Tam me je prevzela tajnica, ki me je odpeljala do hodnika. "Soba 74. Uživajte." je rekla Nasmehnila sem se ji in stopila proti sobi. Korako so bili težki. Sgala sem pred sobo. Potrkala sem in vstopila.

Beth
"Paulline Anna Johnnson. Kličite me Anna." je rekla in se nerodno nasmehnila. "Shelly." "Beth." "Rose." smo se predstavile. Pogledala je All. "All." je živčno rekla. "Tukaj bo tvoja soba." sem ji rekla kar se da prijazno. Pokimala je. "To je tvoja pojstelja in tvoja omara.. Tu pa je kopalnica." ji je razkazala Shelly. "Midve pa sva sosedi." je rekla rose. "Nam poveš kaj o sebi ?" sem jo vprašala. "Z prijateljico v New Yorku sva se ponavadi pogovarjali na tleh v moji sobi.." je rekla živčno. "Tudi me to počnemo." sem ji rekla. Vsedle smo se v krog v naši sobi in se začele pogovarjati. Imam občutek, da bomo enkratne prijateljice.

Next ?
16. februar 2013
u113639
u113639
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
16. februar 2013
Neeext!
16. februar 2013
neeext!!
16. februar 2013
u28319
u28319
Neeeeeeeeeeext.!!!
16. februar 2013
Neeeeeext
16. februar 2013
neeeeeeeeeeeext
16. februar 2013
u120491
u120491
neeeeeext
16. februar 2013
u118409
u118409
nexxxxxttttttttt
17. februar 2013
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: http://www.spletna-stran.com/slika.jpg