neeext
06. maj 2018
Hello, punce! Žal mi je, ker ne dajem delov tako pogosto ampak mam velik dela s šolo in še zdravje sem imela bolj slabo zadnje čase.
Tale del ni ravno najboljši, ker sem ga spisala bolj na hitro, da moja zgodbica "ne umre''. Trudim se po svojih najboljši močeh

***1L1V6*** - recimo, da je nek model pri agencijah...



8.

Priznam, da me ta njegova šarmantnost malo vznemirja. Njegov način govorjenja z mano… To, to je nekaj posebnega. Prav predstavljam si, kako prekleto dobro se mora poljubljati. In te njegove močne roke sigurno naredijo žensko mokro.
»O čem razmišljate, gdč. Hayes?« me vpraša in moje sanjarije se končajo. Za trenutek ne vem, kaj bi odgovorila a se na sreči hitro zberem.
»Pravzaprav o ničemer.« rečem. Privzdigne svoje obrvi in me pogleda,jaz, trapa, zardim ter pogled preusmerim v tla.
»Pa ne, da vam je nerodno?« zopet vprašanje. Halo, seveda mi je nerodno! Razmišljam o njem kot, da sem trapasta najstnica, ki prvič nori za fantom.
»Ne, ni mi. Samo malo mi je vroče.« najdem neumen izgovor. Prikima in meni se odvali rahel kamen od srca. Natakar nama prinese čaj in baklave. Po moje se bom od njihove dobre hrane zredila. V miru jeva baklave in srkava čaj. Med nama je taka, prijetna tišina, čeprav moram priznati, da mi je kar malo čudno, da me je peljal ven, da se mi je zadnjič prišel opravičit… Vse to je čudno.
»Se bova pogovorila o sodelovanju?« ga vprašam, ko zaključim s hrano. Vzame prtiček, se obriše okoli ust in odloži zadnji košček baklave.
»Odločil sem se, da bova sodelovala.« odgovori. Presenečeno ga pogledam. On se je odločil?
»Prosim?« še enkrat vprašam. »Pa saj sploh nisem še sprejela.« rečem. »Ne vem, kaj točno spada k sodelovanju. Ne vem, kaj bom počela.« še dodam. Kreten! Kako hudiča mu pade na pamet, da se odloča namesto mene.
»Delali bi to kar ste delali do zdaj.« kratko reče. Zavzdihnem in prikimam.
»Prav.« sprejmem ponudbo. Vem, da moram sprejeti, če ne mi bo zmanjkalo denarja. Nekaj časa še sediva tam in se pogovarjava. Izvem, da je samski in da živi za kariero. Ure z njim hitro minevajo in najin pogovor zmoti pisk mojega telefona, ki kaže, da sem dobila sporočilo.

Vrnila sem se, Esther. Pokliči me.
-Becca


Petkrat preberem sporočilo, da si zagotovim, da se mi ne meša. V glavi čutim nenavaden pritisk in vročico. To se ne sme dogajati. Ne sme se vrniti.
»Gdč. Hayes,ste v redu? Bledi ste.« me vpraša Kaan, natakarju pa v turščini nekaj naroči. Pogled s telefona preusmerim vanj in ga gledam, rečem nič, saj ne vem, kaj bi povedala. »Gdč. Hayes?« me še enkrat vpraša. Opazim, da ima v očeh rahlo zaskrbljenost. »Prekleto, recite kaj!« še doda.
»Oditi moram.« izustim, Kaan pa prikima. Na mizi pusti plačilo za najin zajtrk in mi pomaga vstati. Kmalu sva že v avtu, na avtocesti, ki vodi do mojega varnega zavetja. Komaj čakam, da pridem domov in v miru zadiham. Še vedno imam pritisk v glavi, ki se ga ne morem rešiti. Prekleto, bog, zakaj? Kaan mi ustavi pred hišo.
»Če bo karkoli narobe, pokličite, prav, gdč. Hayes?« mi naroči in jaz prikimam ter mu namenim nasmešek.
»Hvala vam. In oprostite mi, prosim.« rečem ter stečem v svoj dom, v moje varno zavetje. Nikakor ne smem dovoliti, da me najde, da bi jo spet morala imeti za vratom. Nikakor.

*********************************************

Mnenja?
11. maj 2018
nnext
11. maj 2018
***1L1V6***
***1L1V6***
neeext
11. maj 2018
Next
12. maj 2018
Nujno Next
14. maj 2018
neeext!
15. maj 2018
Heyy Nov del je tukaj, enjoy!



9.
Počutim se res bedasto, ker sem pred Kaanom izpadla kot prestrašena punčka, ki ji moški ponuja bombone. Ne smem si dovoliti, da dobim Rebecco za vrat. Rebecca je moja mlajša sestra, ki že odkar ve zase, rine v težave. Rešila sem se jo tako, da sem jo spravila na kliniko za odvajanje od alkohola in drog. Rečem lahko, da je ona tista, ki je prekinila našo tradicijo vljudnosti in dobrih poti. Očitno je danes dan, ko so jo spustili ven, iz odvajanja. Ne bom ji odpisala. Slečem obleko, ki sem jo nosila in se oblečem v trenirko ter majico s kratkimi rokavi. Prižgem si televizijo in se udobno, res udobno namestim na kavč. Najdem film, The longest ride, ki sem ga gledala že tisočkrat ampak še vedno mi je zelo všeč. Ravno pri napetem delu, moj telefon zapiska. Sporočilo.

Esther! Bila sem pred našo hišo. Nisem vedela, da je naprodaj. Kje si?
-Becca


Prekleto. Naj me pusti na miru, naj se vrne k njenemu ljubčku ali karkoli je pač bil. No, to je bilo pred petimi leti. Od takrat, ko sem jo strpala na kliniko, se nisem več slišala z njo. Sem pa tja so mi poslali, kako ji gre in koliko moram plačati. Razjezim se in nato ji odpišem.

Ja, na prodaj je. V tujini sem. Ne morem se ti javljati, ker sem zaposlena.
-E


Poslano! Upam, da mi bo zdaj dala mir. Vsaj za nekaj časa. Res, res, res si ne želim, da me najde. Vem, da se ni popravila, nikoli se ne bo. Tako sem zatopljena v mislih, da ne ugotovim, da je filma že zdavnaj konec. Glavo zakopljem v okrasni vzglavnik, ki krasi moj kavč ter vanj zarenčim. Poskušam se skoncentrirati na naslednjo stvar, ki se predvaja po televiziji. Serija, ljubezenska z veliko drame. Takšne Turki delajo najboljše in jaz imam take najraje. En del traja presneti dve uri in prisežem, da sem utrujena, čeprav samo sedim in buljim v ekran. Ravno, ko se začnejo predvajati reklame, zazvoni hišni zvonec. Zavzdihnem ter se odpravim do vrat, ki jih odklenem.
»G. Kaan?« se začudim, ko ga zagledam pri vratih. Nasmehne se s tistim lepim, nagajivim nasmeškom. »Kaj pa vi tukaj?« ga vprašam. Vstopi notri, brez moje odobritve, jaz pa za minuto obstanem pred vrati.
»Skrbelo me je za vas.« reče in vidim, da stika po mojih omarah v kuhinji.
»Zame?« vprašam in privzdignem obrv. »Tudi drugim stikate po njihovih omarah?« še dodam vprašanje in naredim malo bolj jezen obraz.
»Za vas me je skrbelo, gdč. Hayes.« mi odgovori in na mizo postavi dva krožnika ter dva kozarca vode. »Ne, drugim ne. Samo vam, ker mi to dovolite.« reče in se zopet nasmehne.
»Zakaj ravno meni? Me preizkušate?« se malo razkurim.
»Rad vas vidim jezno, gdč. Hayes.« reče in jaz zardim kot trinajstletna punca, kateri simpatija ravnokar prizna ljubezen. Sranje, tole najino sodelovanje ne bo dobro funkcioniralo.

******************************
Mnenja?
15. maj 2018
Next
15. maj 2018
Love it, Next please
16. maj 2018
Omg to je res ful dobr!
Next
16. maj 2018
Next
16. maj 2018
***1L1V6***
***1L1V6***
neeeeext
23. maj 2018
u233608
u233608
Next
23. maj 2018
Next
09. junij 2018
neeext!
09. junij 2018
Next
09. junij 2018
Hej, punce Vem, da novega dela ni bilo že en mesec ampak v tem mesecu se je zgodilo veliko stvari in rabila sem malo pavze. Vsak dan sem mislila na obe zgodbici. Upam, da vam bo všeč in da niste jezne name.


10.
Stojim tam kot nekakšen kip in v glavi zbiram besede, ki bi bile pravšnje za odgovor.
»Ne rabi vas skrbeti zame, dobro sem.« na koncu rečem in se nasmehnem. Privzdigne svoje obrvi in v sekundi je čisto blizu mene. Svoje čelo nasloni na moje in moje dihanje se pospeši. Kaj za božjo voljo dela?
»Ste prepričani, gdč. Hayes?« me vpraša, še vedno s svojim čelom na mojem. Prikimam, saj drugega nisem zmožna. »Ni tako videti.« reče in se s pogledom sprehodi po mojih oblekah.
»Oprostite, vendar obleke nimajo nič pri mojem počutju. Doma sem pač tako oblečena. Sploh pa, kaj vas briga?« zadirčno rečem in se uspem odlepiti z njegovega čela. Ja, smešno se sliši, da sem se odlepila od njegovega čela. Kaan zavzdihne in se zopet obrne proti meni.
»Ne bodite tako jezni, nič slabega nisem mislil.« se postavi sebi v bran in jaz zavijem z očmi. »Bova jedla?« me vpraša, jaz pa le zmedeno pogledam na pult. Opazim, da je poleg sebe prinesel tudi vrečko. »Baklave.« doda in jaz prikimam.
»Lahko pristavim za čaj, če želite.« bolj rečem kot vprašam, on pa prikima. V grelnik pristavim vodo in iz omare vzamem sadni čaj. Nalijem ga v dve pisani skodelici in ju postavim na mizo. Kaan se začne smejati. »Je kakšen problem?« vprašam jezno, saj mi gre njegov posmeh na živce. Vse ga moti, vse si dovoli.
»Nič. Samo nisem navajen na tako velike skodelice.« reče mirno. Sedem za mizo in začnem jesti baklavo. Okusim, da je s pistacijo. Božanska je. Najina večerja ali kakorkoli bi temu lahko rekli poteka v miru, vse do hišnega zvonca. Kaan me začudeno pogleda. »Koga pričakujeta, gdč. Hayes?« me vpraša.
»Ne, pravzaprav ne.« rečem in se odpravim proti vhodnim vratom. Previdno odklenem nato pa odprem vrata. »Bahtiyar?« presenečeno vprašam. Kaj pa on dela tu? Opazim, da za eno roko drži fantka, svojega sina, Ozana, v drugi roki pa nahrbtnik »Vstopita.« hitro rečem in ubogata me. Bahtiyar prime Ozana v naročje in počaka, da zaklenem.
»Žal mi je, gdč. Hayes, vendar nisem vedel, kam naj grem.« se opraviči.
»Nič hudega.« rečem in zamahnem z roko. Na hodnik se prikaže Kaan.
»Je vse v redu?« previdno vpraša. Nasmehnem se mu in prikimam.
»Bahtiyar je moj voznik, težavo ima.« rečem in nakažem, da gremo nazaj v kuhinjo.
»Pustil vaju bom, da se pogovorita.« reče Kaan in v turščini nekaj reče Ozanu, da gre ta k njemu in skupaj odideta v dnevno sobo. Vzamem novo skodelico in vanjo nalijem čaj ter ga položim pred Bahtiyara.
»Govori.« rečem in spijem požirek čaja. Opazim, da okleva, zdi se mi celo malo prestrašen.
»Nerodno mi je.« začne govoriti. Grdo ga pogledam, nato pa nakažem, naj nadaljuje. »Bi lahko za tri dni popazili na Ozana?« direktno vpraša. Osuplo ga pogledam.
»Bahtiyar, nimam izkušenj z otroci. Sploh pa ne s takimi, ki ne govorijo mojega jezika.« zgroženo priznam.
»Ne bo delal težav, prisežem. Gledal bo risanke, še opazili ne boste, da je pri vas. Prosim vas.« še vedno vztraja. Pogled preusmerim proti dnevni sobi, v kateri sta Kaan in Ozan. Sedita na mojem kavču, pokrita z odejo in gledata risanke.
»Kaj se je zgodilo?« ga vprašam. Obraz zakoplje v svoje velike roke in zavzdihne.
»Mama je zbolela in nujno moram k njej v Zonguldak.« odgovori in jaz prikimam.
»Prav, naj bo. Se bova že znašla.« rečem in Bahtiyar se vidno oddahne. Vstaneva in se odpraviva do dnevne sobe. Kaan pride k meni medtem, ko moj voznik govori s svojim sinom.
»Varuška bom.« potarnam. »In jaz ne znam jezika.« dodam. Slišim njegov smeh in v trenutku postanem jezna.
»Ne skrbite, pomagal vam bom.« reče in pogledam ga. Nasmehne se mi in jaz, ki se spet počutim kot najstnica, se nasmehnem nazaj.

**********************************************************************
Mnenja?
26. junij 2018
Next
26. junij 2018
Next
26. junij 2018
u230796
u230796
26. junij 2018
***1L1V6***
***1L1V6***
Next
26. junij 2018
Next
26. junij 2018
Next
27. junij 2018
Next
28. junij 2018
neext
30. junij 2018
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani