Hello! Torej, odločila sem se, da si zadam nov cilj in se poskusim v pisanju zgodbice. Vesela bom vseh komentarjev, kritik, mnenj in teorij
Naj povem še, da je podobnost z resničnimi osebami zgolj naključna, saj celotna zgodba temelji na moji domišljiji. Torej, če si za pritisni Next pod komentarje, da lahko čimprej začnem z zgodbo. Tukaj pa je nekaj za pokušino


____________________________________________________________________________________________________

LOST IT ALL - PRILOGUE
____________________________________________________________________________________________________

Naslonila sem se na mrzlo steno in začela bridko jokati. Vsaka solza, ki je spolzela čez moje lice mi je vzela drobcen košček veselja do življenja, ki mi ga je še ostalo…
Da, nekoč sem imela vse. Vse kar sem si kdaj želela. In zdaj? Nimam nič. Nič za kar bi se lahko veselila…
____________________________________________________________________________________________________

Mnenja?
11. avgust 2018
Next
11. avgust 2018
Next
11. avgust 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
Next
11. avgust 2018
Next
11. avgust 2018
Hvala vsem štirim
Še kakšnen Next do večera?
Želi katera posvečenega?
11. avgust 2018
Acid Veins
Acid Veins
Next! :*)
11. avgust 2018

_________________________________________________________________________________________________

LOST IT ALL - CHAPTER 1
_________________________________________________________________________________________________

Bil je mrzel jesenski dan, ki se je že skoraj prevesil v noč. Brez kakršnega koli cilja sem tavala po parku. Bila sem jezna. Nase. Nanj. Na ves svet. Kako sem bila lahko tako neumna, da sem mu verjela in mu zaupala?
Usedla sem se na umazana tla ob ribniku in se zastermela v daljavo. Vedela sem, da mi bo kmalu zmanjkalo denarja, vendar je bil to še najmanjši problem. Preprosto nisem imela kam iti, saj sem zadnje mesece živela povsod - na ulici, v parkih - praktično povsod kjer sem našla kakšen “varen” kotiček. Vendar se je bližalo neizogibno, kmalu bo mesto zajela zima, s tem pa mraz, sneg in led. Morala sem se domisliti nečesa.
Pograbila sem svojo umazano in razpadajočo torbo in se z negotovimi koraki napotila proti centru za pomoč brezdomcem. Upala sem, da se mi bo nasmehnilo vsaj malo sreče in bom dobila streho nad glavo.

***

“Pozdravljena Emilly,” me je prijazno pozdravila skrbnica zavetišča. Pozdravila sem jo nazaj in se ozrla po prostoru. Bilo je že precej zasedeno in upala sem, da sem prišla pravočasno. Z upanjem v očeh sem pogledala proti gospe Wells, ki se mi je sočutno nasmehnila. Vedela je zakaj sem prišla. Narahlo mi je pokimala in od olajšanja sem se skoraj sesedla na tla. Močno sem jo objela in komaj zadrževala solze. Danes sem imela kje spati in samo to mi je bilo ta trenutek pomembno.
“No, no, saj ni tako hudo,” me je skušala potolažiti. Še močneje sem jo objela. “Pridi, nekaj imam zate,” mi je rekla, ko sem jo spustila iz objema in napotila se je v kuhinjo. Vrnila se je z nekakšnim časopisnim člankom v rokah. Sprejela sem ga in bil je oglas za delo! Iskali so natakarico za kratek čas. Jez, ki sem ga toliko časa zadrževala je popustil in solze so mi stekle po licih.
_________________________________________________________________________________________________

Hvala vsem za nexte in podporo
Kakšna mnenja?
11. avgust 2018
Next! samo upam, da ne bo običajna depresivna zgodbica o punci brezdomki. ampak imam dober občutek (:
11. avgust 2018
Rose-Marie Gray
Rose-Marie Gray
Next! Dober začetek!
12. avgust 2018
Acid Veins
Acid Veins
Se strinjam z Lori, drugače je pa dobro. Next!
12. avgust 2018
Next
12. avgust 2018
Next
12. avgust 2018
Hvala vsem petim zvecir objavim nadaljevanje
Lori Gray nebo dolgo depresivno, tako da nerabiš skrbet
12. avgust 2018

___________________________________________________________________________

Dobila sem delo! Prvič po treh mesecih sem dobila začasno delo. Veselje mi je sijalo na obrazu in pravzaprav sem komaj čakala, da začnem. Bila sem že naveličana posedanja po parkih in smiljenja same sebi.
Čeprav se mi je obetala precej dobra prihodnost sem si jo zapravila. Pa ne nalašč.
Čas je, da vam zaupam nekaj o sebi. Rojena sem bila kot Isabella Emilly Sawyer. To pomlad bom dopolnila 21 let. Starša sem izgubila v svojih najstniških letih. Mama je podlegla bolezni, ki jo je počasi dušila dan za dnem, oče pa se me je v ključnem trenutku odkrižal, češ, da sem zanj preveč boleč spomin. Usmilila se me je teta Hannah, mamina sestra, ki je skrbela zame naslednjih nekaj let. Kasneje si je sama ustvarila družino, se skrivaj poročila in odpotovala neznano kam.
Dokončala sem srednjo gostinsko šolo, vendar je precej težko dobiti delo, če si v umazanih in raztrganih oblačilih. Saj veste kako pravijo: obleka naredi človeka. Po maturi sem se zapletla z navadnim bedakom, ki mi je obljubljal svet in me prepričal, da ne bom potrebovala študija, saj bo on poskrbel zame. Neumna napaka. Torej z njim sem preživela naslednji dve leti. Bila sva celo poročena! Vendar ga nisem ljubila. Nisem ga mogla. Do mene je bil pogosto nesramen, v očeh sem mu videla, da me je zaničeval. Večkrat je dvignil roko nadme in prav to je glavni razlog zakaj sem precej časa sem zbirala pogum za zahtevo ločitve. Ko pa sem jo končno zahtevala, sem izgubila vse. Dom, denar, vsa oblačila, prihodnost. Kasneje sem tudi svoje stvari, ki jih nisem potrebovala prodala za nekaj denarja. Vendar sem preživela.

***

Bila sem utrujena. Celovečerno tekanje po dvorani in nošenje bogato obloženih pladnjev s hrano in pijačo me je izčrpalo, vendar sem še kar vztrajala, se od časa do časa komu nasmehnila in se pretvarjala, da nisem navadna brezdomka. Ko se je večer prevesil v noč me je dohitela neješčnost zadnjih nekaj let in komaj sem čakala, da se večer zaključi.
Z mize sem odnesla še nekaj praznih steklenic vrhunskega vina in se v kuhinji za trenutek ustavila pri mizi v kotu, kjer so se zbirali ostanki. Vzela sem nekaj krompirja, ki je bil že malce suh, vendar še vedno okusen. Dobra lastnost te službe je bila, da sem lahko odnesla nekaj hrane, ki je ostala. In danes jo bo precej. Tipični bogataši.
Gospod Hyde, moj nadrejeni me je poslal po nekaj novih steklenic vina. Tako sem se napotila proti shrambi na drugi strani dvorane, se pri tem pognala skozi vrata kuhinje in se zaletela v popolnega neznanca. Presneto čednega povrhu vsega. In predvsem izven mojega dosega.
“Oprostite mi,” sem ga ogovorila in se mu spretno izognila. Videla sem, da je obstal odprtih ust. Kar naj. Ob ločitvi sem si zaprisegla, da se ne bom nikoli več podredila moškemu in od takrat dalje se jim precej spretno izogibam.
___________________________________________________________________________

Mnenja?
Še enkrat hvala vsem za podporo, mi res veliko pomeni...
12. avgust 2018
Uma Turqize
Uma Turqize
Next! Rale zgodba je super. S tem pokažeš tudi da se vedno najde rešitev. Super pišeš. Po začetku si napisala, če želi kakšna posvečen Next. Jaz bi ga, če lahko.
13. avgust 2018
Dobiš
13. avgust 2018
Next
13. avgust 2018
Uma Turqize
Uma Turqize
hvala
13. avgust 2018
Next
13. avgust 2018
Next!
13. avgust 2018
hvala vsem štirim ) še kakšen Next?
13. avgust 2018


Next posvečam: Uma Turqize

______________________________________________________________

LOST IT ALL - CHAPTER 2
______________________________________________________________

CHRISTIAN

Moral sem se umakniti od vse te norišnice. Seveda sem bil podpornik dobrodelnih prireditev, vendar so me ravno toliko izčrpale. Hrane in pijače je bilo več kot dovolj in cilj z zbiranjem sredstev je bil dosežen. Pravzaprav je bil krepko presežen. Morda bi bil čas, da izginem domov.
Ozrl sem se po dvorani, da bi našel svojo sestro Dyiano in se poslovil od nje. Samo enkrat sem naredil napako, da sem samo izginil domov.
Takrat sem zagledal drobno postavo na drugem koncu dvorane. Izgledala je drugače kot večina drugih udeležencev na prireditvi in po nekaj dolgih trenutkih sem ugotovil, da je zaposlena. Že sem se napotil proti njej, ko mi je pot prekrižal eden od mestnih ‘velepomembnežev’. V mislih sem sočno zaklel in si želel, da bi me čimprej pustil pri miru. Posvetil sem mu pozornost in z enim očesom še vedno spremljal privlačno neznanko. Na mojo nesrečo me gospod Anderson ni izpustil iz svojih krempljev tako kmalu kot sem upal. Medtem je ona že opravila svoje delo in izginila v prostore za osebje. Bil sem jezen in razočaran, ker mi ni uspelo niti govoriti z njo, vendar sem si obljubil, da ne bom obupal.

***

Preteklo je kar nekaj časa preden sem se uspel otresti gospoda Andersona in drugih iz ‘mestne smetane’. Z upanjem sem se napotil proti vratom kuhinje, da bi se pozanimal kdo je dekle. Ravno sem jih hotel odpreti, ko je skoznja planila ona.
Od blizu je izgledala še lepša. Bila je drobne in suhe postave, segala mi je komaj do ramen. Dolge rjave lase v kostanjevem odtenku je imela spete v neurejen čop. Za hip sem se srečal z njenimi očmi in priznati moram, da bolj modrih oči še nisem videl.
“Oprostite mi,” je zamrmrala, nato pa se mi spretno izognila in nadaljevala svojo pot. Ozrl sem se za njo in takrat se mi je posvetilo, da me je do konca začarala. Presneto!
Pa vendar me je na njej nekaj zmotilo, a nisem mogel ugotoviti kaj…
______________________________________________________________

Mnenja?
13. avgust 2018
Uma Turqize
Uma Turqize
Next! se enkrat Hvala za posvecen Next. in ali si samo domisljam ali je tale privlačna neznanka njegova bivša?
13. avgust 2018
Uma Turqize ni bivša, vendar več od tega ne povem
13. avgust 2018
Uma Turqize
Uma Turqize
oki doki
13. avgust 2018
Uma Turqize
Uma Turqize
oki doki
13. avgust 2018
neeeext!
14. avgust 2018
Next!

Meni se pa ne zdi, da gre za neko običajno zgodbo. Seveda, nasilje v družini oziroma v partnerskem odnosu je zelo pogosta tematika, vendar pa se mi zdi, da ne obstaja toliko knjig, ki govorijo o brezdomcih, ki tavajo na cesti zgolj zaradi zlorabe, ki so jo doživeli.
Zanimivo se mi zdi, da se je Emilly tako mlada odločila za poroko in da bo opustila študij. Mislim, da nam to pove kar dosti o njenem karakterju in sicer da je zelo neodločena, hitro verjame stvarem in je rahlo naivna - ampak sem prepričana, da jo je izkušnja z nasilnim možem popolnoma spremenila in jo bomo zdaj spoznali v neki novi luči.
Morda za vsem tem tiči prav to, da je kot mlad izgubila starše, zato zlahka verjame vsaki prijazni ponudbi, ker ji je pač primanjkovalo ljubezni. Ampak no, to so moje filozofije

Predvsem me zanima kaj boš naredila z njeno osebnostjo in kako nam boš v prihodnosti prikazala njeno doživljanje same sebe.

Se že veselim nadaljevanja.
14. avgust 2018
Pobegli puran - pravzaprav nisem niti veliko razmišljala o Emilly - bila je zgolj ideja, ki sem jo spravila na papir (oz. wordov dokument). Pravzaprav sem se šele zdaj, ko sem brala tvoj komentar zares zamislila nad tem. Upam, da ne boš razočarana nad nadaljevanjem zgodbe, saj se mi dozdeva, da pričakujeva čisto drugačno nadaljevanje.

Hvala tudi ostalim za nexte

Dobi Emilly še kakešen Next? Moram reči, da sem postala malo neučakana in komaj čakam, da objavim nadaljevanje...
14. avgust 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg