u123075
u123075
♥♥♥♥ NEXT! oo carskoo kolk je dooooobra zgodbica ♥♥♥♥
22. februar 2013
u37905
u37905
Neeext!!!
22. februar 2013
ooo, super jeee! ker se pri tebi res uživiš v branje, in se preseliš v tvoj svet.
tvoja zgodbica je najboljša! neeeeeeeeeext <333333333
22. februar 2013
neeeeeeeeeeext
22. februar 2013
neeext
23. februar 2013
Svetovno! Neeeeeeeext čimprej!
23. februar 2013
u87373
u87373
♥ neeexxxtt ♥
23. februar 2013
u110366
u110366
A bo kmal?? Proooosiiim
27. februar 2013
u76047
u76047




▲¢ħαρтeя 11▲

Naslednje jutro sem se morala zgodaj zbuditi. Ko sem pojedla zajtrk in se oblekla, pa smo že morali oditi. Ja, danes je šola! 1. september! Od babice sem se poslovila že doma. V mesto pa smo se seveda odpravili peš, skupaj z tisto veliko skrinjo. Le da nikjer še nisem v mestu videla šole … Nekaj osnovnih že (baje so enake kot na Zemlji).
»Kje pa sploh je ta šola? Nikjer tu blizu je nisem videla,« sem rekla.
»Ah, saj ni blizu. Nekje sredi Lakelandskega podeželja, pravzaprav divjine. Tam ko so jezera Burning Lakes,« mi je razložil oči.
»Glavno mesto in jezera imajo enako ime,« sem ugotovila. »Kako pa bomo prišli tja?«
»Učenci boste šli z vlakom,« je rekel oči.
»Zakaj je vse kot pri Harryju Potterju?«
»Ker je bila J. K. Rowling čarovnica in je … Pa saj ti je že to razlagala babica!«
»Vem no …«
»Oditi smo morali na drugi konec mesta in tam je bila železniška postaja. Kupili smo letno šolsko karto za vlak, saj gremo za vsake počitnice domov (lahko pa ostanemo v šoli). Potem smo poiskali 1. peron. Tukaj ni bilo perona 9¾. Najprej so vlak uporabljali samo zato, da so mlade čarovnike pripeljali v šolo, zato je tudi tale »šolski« peron 1. Na 1. peronu se je že gnetlo čarovnikov. Otrok oz. najstnikov in staršev. Staršev v bistvu ni bilo veliko, ker so tisti najstarejši stari 19 let. Ja, v šoli za čarovnike je 5. razredov. In ko šolo končaš, si polnoleten čarovnik. K nam je že pristopil nek čarovnik in vprašal, če bi že oddali prtljago. Zraven skrinje pa sem imela seveda še majhno torbico, v kateri so bile takšne pomembne stvari. Npr.: denarnica, telefon, palica. Take stvari pač. Torbico sem obdržala, skrinjo pa je čarovnik odpeljal v vagon za prtljago.
»Vlak bo odpeljal čez 10 minut,« je rekla mama.
»Rada bi si šla poiskati prostor,« sem rekla.
»Saj sem si mislila.«
Potem sem se poslovila od staršev in stopila na vlak. Aja, vlak je bil tisti na paro. Ni bil električni. Poiskala sem prvi prazen kupe. Kar nekaj učencev je hodilo po vlaku gor in dol. Najprej sem odšla k oknu in ven pomahala staršem. Potem sem sedla na klop ob oknu. Do odhoda je bilo samo še nekaj minut in učenci so se vsipali na vlak. Nenadoma sem zagledala Austina, ki je šel mimo z nekim oranžno-lasim fantom. Ko me je videl mi je pomahal in se mi nasmehnil. Pomahala sem mu nazaj. Med zadnjimi učenci, se je neka punca ustavila pred mojim kupejem. Odprla je drsna vrata in pomolila glavo noter.
»1. letnik?« me je vprašala. Prikimala sem. »A lahko prisedem. Drugje ne vem, če je prostor.«
»Ja, ti kar,« sem rekla. Punca je vstopila. Bila je visoka in suha. Njeni dolgi pšenično rumeni lasje so ji štrleli v vse smeri.
»Jaz sem Erin. Erin Stormdot,« se je predstavila in sedla nasproti mene.
»Jaz pa Alicia Frostwhisper,« sem povedala.
»O! Tvoji starši se ukvarjajo z raziskovanjem in iskanjem izgubljene magije!« je vzkliknila Erin. »Kajne?«
»Izgubljena magija? Vem, da nekaj raziskujejo, ampak noben mi ni nikoli povedal kaj,« sem rekla.
»Ann in Dave Frostwhisper?« me je vprašala Erin.
»Ja, tako je ime mojima staršema,« sem rekla.
»No, torej sta to onadva,« je zaključila Erin. »Izgubljena magija pa … vsak pozna to. Pred davnimi časi so čarovniki odvzeli magijo vampirjem, ki so jo uporabljali v slabe namene. Ampak to ni bila takšna elementarna magija. Bila je astro magija. Magija zvezd, lune in sonca. Nihče ne ve, kje je zdaj ta magija.«
»Vampirji?« sem se stresla. »Takšni, ki ti pijejo kri? Obstajajo?«
»Ja, seveda. in kri pijejo samo živalim,« je lahkotno klepetala Erin. »Z Zemlje, kajne?«
»Ja …« sem priznala in povesila glavo.
»Ej! Tega pa se ne rabiš sramovati. Čeprav vsi ne mislijo tako …« je rekla Erin. »Sigurno boš ali pa že bolje obvladaš uroke od mene. Ravno danes sem poskušala izvesti urok, za počesanje las in poglej kaj je nastalo! Nobena oboževalka mode, ne bi smela imeti elektrike za svoj element. Vedno si naelektren. Resno!«
Začela sem se hihitati. Naelektreni čarovniki.
»Pa resno no! Vem da se sliši čudno,« se je zahihitala še Erin.
»Včeraj sem izvedla urok za odpiranje vrat,« sem dejala.
»In? Je uspelo?« je zanimalo Erin.
»Ja, malo so se pa res odrla,« sem prikimala.

eяıи:


27. februar 2013
u93092
u93092
Neext
Pleeasee tut pri Stars can't shine without darkness x'D
27. februar 2013
neeeeeeeeext!
27. februar 2013
u116976
u116976
neeeeeext
27. februar 2013
u110366
u110366
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxtttt hitrrrrrr
27. februar 2013
u87373
u87373
neeeeeeexxxxxxxxxxxxxttttttttt
27. februar 2013
u123075
u123075
neeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxtttttttttttttttttttttttt.!!!!!!!!
27. februar 2013
next... vem da nimaš velik cajta, amak loh pogostej??
27. februar 2013
u37905
u37905
Neeext!!!
28. februar 2013
u93404
u93404
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
28. februar 2013
u87373
u87373
neeeexxxxxxxxxtttttttt!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
28. februar 2013
u123367
u123367
neeeeeeeeeeeeeeext
03. marec 2013
u76047
u76047
Jutri dobite next .... dans nimam neke ideje :3
03. marec 2013
u93092
u93092
Okeej c:
03. marec 2013
u123075
u123075
Yay <3 *w*
03. marec 2013
u76047
u76047




▲¢ħαρтeя 12▲

»Tu smo, tu smo!« je razburjeno ponavljala Erin in stala pri oknu. Bil je večer in ravno smo se vozili po nekem močvirnatem delu. Za drevesi pa naj bi bila Burning Lakes - jezera. Seveda sva se vso pot pogovarjali, tako, da sem izvedela kar nekaj stvari o njej. Ona pa o meni. Vlak se je počasi začel ustavljati. Ko se je končno ustavil, so se iz vseh kupejev vsipali učenci, prav tako kot midve.
»Kaj pa prtljaga?« sem spraševala Erin.
»Ne vem. Mislim, da ti jo odnesejo v sobo.«
Tam, kjer se je vlak ustavil, je bila kot manjša železniška postaja (na prostem). Mimo je bila speljana cesta proti gozdu. Po poti so vozile odprte kočije, vanje pa so bili vpreženi konji vseh barv. No, vsaj žvadrni iz Harryja Potterja niso bili. Ko je kočija malo postala, sva z Erin zlezli gor. Ravno se je začela premikati, ko sta nenadoma gor skočila še dva čarovnika. Eden je bil Austin, drug pa tisti oranžno-lasi, ki sem ga že prej videla z Austinom.
»Petka!« je vzkliknil Austin in z oranžno-lasim sta si dala petko, nato pa roko potegnila nazaj, pomigala s prsti in nekaj zatulila.
»Kaj pa vidva tu?« sem začudeno vprašala.
»Ah, to sva želela narediti že zadnjič,« je brezbrižno rekel Austin.
»Ja, in res je kul,« je rekel oranžni. »Počakati moraš, da se voz začne premikati, potem pa …«
»Hop in gor!« ga je dopolnil Austin.
»A vi se poznate? Mislila, sem, da še nisi dolgo tukaj,« je rekla Erin.
»Austina sem včeraj srečala v trgovini z živalmi,« sem povedala.
»Omg, pa ti si fant iz pet shopa!« je vzkliknila Erin. »Slišala sem govorice, da si zelo hot. Ampak, ni take sile.«
»Če je že kdo dobesedno vroč, je to Finn, ker je njegov element ogenj. In ne gledam fantov, da se ne bo narobe razumelo,« se je zarežal Austin.
»Jap, on pa je voda,« je pripomnil oranžni, ognjeni … Finn! »Vidve pa sta?«
»Jaz sem Alicia,« sem povedala.
»Jaz pa Erin,« se je predstavila Erin.
»No, Erin, poskusi malo ukrotiti svojo elektriko, ker bom še jaz postal naelektren!« se je vmešal Austin.
»Upsi, hehe. Za vodo to pač ni najboljše, kaj?« se je zarežala Erin.
»Kaj morem? Voda je tak šibek element …« je vzdihnil Austin.
»Ampak še vedno lahko me lahko pogasiš,« je pripomnil Finn.
»Omg, to se tako smešno sliši,« sem pripomnila.
»Čarovniki pač tako govorimo, za razliko od ljudi,« je rekla Erin.
V kočiji smo se odpeljali po poti skozi gozd, ki se je malo vzpenjala. Ko se je gozd razredčil, sem zagledala travnik, nato pa manjšo vzpetino na njej pa grad.
»Ah, naša stara Bojevnica še vedno stoji,« je vzdihnil Finn. S tem je verjetno mislil šolo, ki je verjetno dobila tak vzdevek, saj se imenuje School of Sun Warriors.
»Mislim, da se ne bi podrla, pa če bi jo bombardirali z magijo,« je pripomnil Austin. »Saj se spomniš, ko se je Cecilu lani ponesrečil neki napoj in je vse eksplodiralo.«
»Ah ja, naš nevedni Cecil,« je prikimal Finn. Pot se je začela vzpenjati, zato so konji malo upočasnili. Nato smo le prispeli na vrh, kjer je bil manjši »krožni promet«, tako, da so kočije brez težav odpeljale naprej. Najprej je bilo ograjeno dvorišče, ki smo ga prehodili v družbi ostalih. Nato smo prišli do nadstreška in se povzpeli po nekaj stopnicah do vhoda. Prišli smo v veliko avlo, kjer so bile razporejene klopi in so gledale proti manjšemu odru. Nekaj učencev je že sedelo.
»Prvi letniki naprej!« je usmerjala neka čarovnica srednjih let. Z Erin sva se prebili do prvih klopi in prvič videle svoje nove sošolce. Jaz seveda nisem nobenega poznala, pa tudi Erin ni nič rekla. Počakati smo morali še kakih 15 minut, da se je avla napolnila. Ko je na oder stopil starejši čarovnik, smo vsi utihnili. Palico si je dal pred usta in začel govoriti z močnim in živahnim glasom: »Še eno leto je mimo in tako dobrodošli nazaj na Bojevnici!« Očitno vsi tukaj rečejo šoli kar Bojevnica. Po dvorani so se zaslišali vzkliki navdušenja. Čarovnik je dvignil roko in kriki so potihnili. »Za tiste ki me še ne poznate, sem ravnatelj prof. Thunderfall.« Ob tem je pogledal predvsem nas, 1. letnike. »Sedaj ne bom izgubljal časa. Jutri boste obveščeni o vsem novem. Vsi, razen 1. letnika, boste imeli prvo uro, razredno uro, 1. letniki pa bodo imeli cel dan, tako imenovan, informativni dan. Sedaj pa še nekaj na hitro 1. letnikom: dobrodošli na Bojevnici! Vaša razredničarka je prof. Earthdrop.«
Čarovnica, ki nas je prej usmerila k prvim klopem, nam je pomahala. »Po večerji, ki sledi, vas bo odpeljala k vašemu nadstropju in vam na hitro razložila kakšno stvar. Upam, da je vse jasno. Sedaj pa vsem skupaj: prijetno bivanje na Bojevnici in upam, da se boste veliko naučili!«
Po avli je završalo, prof. Thunderfall pa se je namuznil in odšel z odra. Vsi so se začeli vstajat in tok učencev naju je odnesel proti velikanski jedilnici. Pri mizah je bilo prostora za 4, pri nekaj drugih pa 8.
»1. letniki imate na mizah opale! To so tisti mavrični!« je za nami zavpila prof. Thunderfall. Komaj zdaj sem se zavzela, da je na mizi postavljen drag kamen. Rubini, safirji, ametisti, smaragdi in opali. Vsak od njih je očitno predstavljal en letnik. In mi smo imeli na mizah opale. Na sredini med mizami si si lahko samopostrežno vzel hrano. Z Erin sva zasedli eno mizo in nihče na srečo ni prisedel.
04. marec 2013
u76047
u76047
++ fıии:


04. marec 2013
u116976
u116976
neeeeeext
04. marec 2013
neeeeeeeeeeeext!
04. marec 2013
u110366
u110366
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxttttf
04. marec 2013
u93404
u93404
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext.!!!!!!!!!!!!
04. marec 2013
u123075
u123075
Neeeeeeeeeeeeeeext.!!!
04. marec 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani