u195269
u195269
next
01. oktober 2015
u198831
u198831
Neeeeext ful napeto
01. oktober 2015
neeeext
02. oktober 2015
Next+nova bralka. Ful dobra zgodba.
02. oktober 2015
Gleda naju z napetim izrazom. Nekaj časa se njegove oči pomudijo na meni, nekaj časa na Xavu in nekaj časa pri najnih sklenjenih rokah. A prvič vidi dva zaljubljsenca, da se držita za roko? Njegov izraz postane brezizrazen. Stopi do nas.<br>
"Vampirji. Lepo pozdravljeni v mojem skromnem dvorcu,"reče. Skromen pa tak, si mislim. Ko sem bil tukaj je bil sam luksuz nič skromnosti. A so zdaj ven pometal video igre in ostalo nepotrebno navlako?
Ker sem vodja bom jaz odgovorila. Xav bo moj telesni stražar. Stal bo poleg mene. Miles pa ba stal za mano pri steni.
";Hvala, Akiva,"rečem vzvišeno.
"Se bomo tikali. No gospodična, kako vam je ime?"vpraša. Dobro veš, kako mi je ime.
"Jaz vas bom tikala. Od vas pričakujem vikanje," rečem zdolgočaseno.
"To pa ne bo šlo," reče.
"V redu. Se bova pa oba vikala,"rečem nestrpno.
"Tudi to ne bo šlo,"eče.
"No pa vi določite, če pa ste tako pametn," popenim.
"Tikala se bova, Sky," reče mirno.
Zavzdihnem in se uklonim njegovi želji.
Pogovor je tekel okoli diamanta večnosti. Poizkušala sem ga prepričati, a nisem mogla. Dobimo ga nazaj samo, če se jaz vrnem k njemu. Sem mislila, da sem zanj mrtve. Ima čudne misli. Njegovi možgani niso mleto meso ampak kaša.
Ponudbo odklonim. Nikoli se ne bom vrnila k njemu. Nikoli. Pa če je zadnje bitje na tem planetu.
Ko odhajamo poljubim Xava na lice. Akivi dam vedeti, da v mojem srcu ni prostora za dva. Niti podrazno plne zanj.
Sončni zahod je. Lahko odidemo. Začnemo teči. Če hočemo biti do kosila nazaj bo treba pohiteti. Smo na sredi gozda, ko začutim voljčjo navzočnost. Zelo negativna energija je za vampirje.
"Čutita?"vprašam. Ustavita se ter poslušata.
"Nič ni, Sky. Mogoče si samo mislila da čutiš,"reče Xav.
Ni res. Čutim jo in približuje se nam. To ni dobro. Sploh ne. Slišim pokanje vej. Postavim se v pozicijo v napad. Svoje podočnike spustim. V preži čakam, kaj se bo zgodilo. Renčanje je glasnejše. Nato črn volk skoči čez mene. A, pozdravljen Akiva. Renči proti Xavu. Skoči.
Na njega želi skočit. Poženem se v dir in pred Akivo skočim. Točno takrat odpre gobec da bi lahko raztrgal Xava. Ugrizne me v trebuh. Aaaaa, boli. Pesjan me bo pohabil. Ko me prepozna me neha mrcvariti ib stopi nazaj. Xav, kriči moje ime ter počepne poleg mene. Miles se požene v volka, a ta izgine.
Tonem v globok spanec. Upam, da ne umiram. Mojih rok ne čutim več. Ničesar. Veke se mi zaprejo ter padem v nezavest
02. oktober 2015
u199774
u199774
next!!
02. oktober 2015
u198831
u198831
Neeeeext...napeto
02. oktober 2015
Čutim, da ležim na mehki podlagi. Slišim šepetanje. Čutim, da mi glavo nagnejo gor. Po grlu mi steče nekaj sladkega. Zopet me zajame tema.
Zopet se zavem. Še vedno ležim na nečem mehkem. Moje srce utripa kot noro. Utripa? Sanjam. Verjetno sanjam. Slišim šepetanje. Razločim pogovor. Govorijo o meni. Zaslišim Xavov glas. Takoj ko sem prepoznala njegov glas sem zastokala od bolečine. Odprem oči.
Nad mano se sklanja doktorica. Ne to ni človek. Niti vampir ali volkodlak. Ta magija mi je znana. Kot, da sem jo že čutila. Pustim dvome ob strani.
"Zbudila se je,"olajšano nekdo zavzdihne. Obrnem glavo. Zagledam Akivo - kaj dela tukaj? - vodjo vampirjev in Xava. Vsi me v pričakovanju opazujejo. Me hecate? Medtem ko sem jaz bila v nezavesti, sem bila poskusni zajček?
"Kako se počutiš,"reče Xav in me prime za roko. Moje srce pospeši utrip. Zakaj moje srce utripa?
"Am, dobro? Imam kakšno boleze? Srce mi utripa,"rečem. Akiva pokima. "In, kaj zaboga dela ta cucek - pardon izrazu - tukaj?!"siknem.
"Umiri se,"reče Xav in me poboža po členkih. Ščemenje me spreleti. Kako naj se umirim, če je pa tukaj poosebljena smrt. Zame.
"Srce ti utripa?"presenečeno izusti doktorica. Pokimam.
"Zanimivo. Torej je uspelo,"sama pri sebi reče.
"Am, bi mi lahko povedal,kaj se greste? Ničesar ne razumem,"pikro pripomnim.
"To je Jenny. Je čarovnica. Ko si bila v nezavesti je skrbela zate. Ker bi povsej verjetnosti umrla, te je morala, ... hm....spremeniti?"reče.
"Kaj?!"čivknem.
"Ker bi povsej verjetnosti umrla, sem ti dala volkodlačjo kri. Notri je bilo dodanih nekaj snovi. Ko si zaužila to kri si postala novo bitje. Pol vampir, pol volkodlak. Še vedno boš morala jesti kri in tudi živela boš večno. A spreminjala se boš lahko tudi v volkuljo, če si želiš. A ti je izboljšala par stvari. Srce ti bije ter imaš magijo. Po vsej verjetnosti ogenj. Tvoji lasje so se spremenili v rdečo barvo. Tvone oči pa v rumeno barvo," pove.
Z roko si sežem skozi lase. Vzamem pramen las, ter si ga ogledam. Drek. Rdeč je. Ni več bel, ampak rdeč. Zagotovo zgledam grozno.
"In kako se reče moji vrsti?"vprašam.
"Iz tvoje vrste je 120 bitij. Podobne lastnosti imajo, kot ti. Samo, da imajo različne vrste magije. Ti imaš ogenj. Se mi zdi. Je pet vrst magije. Voda, ogenj, zemlja, zrak in duh,"reče doktorica. "Ti si himera,"reče.
Vsi zajamejo sapo. "Kaj pa je?"vprašam.
"Himere so starodavno ljudstvo. Skoraj so izumrle. Vsi jih spoštujejo,"mi razloži Xav.
"Naredi nekaj z magijo,"reče doktorica. Pokimam.
02. oktober 2015
neeext pliss
02. oktober 2015
neext
02. oktober 2015
u199774
u199774
next!!!
02. oktober 2015
u198831
u198831
Neeeeeext ful zanimiv
02. oktober 2015
Zaprem oči. Poiščem vir magije. Preiščem ga. Zaznam duhovni mir. Pomirim se. Srce se mi omiri. Všeč mi je ta občutek blaženosti. Všeč mi je trenutek mira. Preplavi me vsa energija. Zamislim si gozd. Polen belih borovcev. Zamislim si prekrasno jaso s slapom. Ko odprem oči ugledam, točno takšen prizor. V daljavi je slišati oglašanje šoje. Slap dela meglico. Bel metuljček prifrfota. Izstegnem prst na roki. Usede se najn in parkrat pomaha s krili. Opazujem njegova drobcena bela krila. Kar naenkrat se njegova krila spremenijo v rdeča. To sem jaz, me prešine. Nasmehnem se. Metulj odfrfota naprej, mene pa pusti z ostalimi, ki me občudujejo.
Prizor se razblini. Parkrat pomežiknem. Ozrem se naokoli. Oplazim od vsakega obraz. Vsi strmijo vame z odprtimi usti. Ja vem, si mislim, neverjetno je bilo. Prva si opomore doktorica. Pokima.
"Uporabnica duha. Zelo redko,"pripomni. Še bolj dragocena sem, kot sem mislila. Obrnem se k Xavu. Opazuje me s čisto ljubeznijo. Njegove oči se iskrijo. Nasmehnem se. Z roko seže k mojemu lico. Poboža me.
"Se spomniš, ko sem rekel da si neverjetna?"šepne. Pomislim in pokimam. Seveda se, kako naj bi to pozabila? "Motil sem se,"reče. Čakaj malo. Me hoče zapustiti? Ker sem drugačna oziroma dragocena? Nisem si mislila, da je lahko takšen. Da je polen predsodkov. Napačna ljubezen. Spet. Kaj je z mano? Moje srce napačbe osebe izbira. Sovražim se. Pogled odvrnem. Vidi da se jezim nase.
"Poglej me, nisem še končal,"me pokara. Zopet ga pogledam. V očeh mu vidim prizadetost. "Nikoli te ne bi pustil, nikoli. Nikoli te ne bi prizadel. Verjemi. Če bi izbiral med tvojo nesrečo ali s svojo smrtjo, bi izbral smrt. Umrel bi zate. Zate bi šel na drugi konec sveta," mi šepne. "Nisi nevrjetna, ampak posebna. Posebna lepotica. Čeprav nisi enaka od zunaj. Tvoja notranjost ostaja," se mi izpove. Njegove besede me ganejo. Do srca. Nagnem se k njemu in ga poljubim. Poljub mi vrne. Sva kot eno. Našla sem svojo boljšo polovico. Ko se odmaknem se zavem, da naju ostali opazujejo. Zardim kot kuhan rak.
Xav se nasmehne.
"In kaj zdaj?"vprašam.
"Odloči se, kje bi rada ostala. Volkodlaki, vampirji ali himere. S katero vrsto boš živela?"me povprašuje. Pokimam. Tukaj ni ničesar za razmišljat z glavo. Poslušati moram srce. Ta mi pravi pravilni in najboljši odgovor.
"Izbrala bom..."
02. oktober 2015
neeext pliss
ful dobro pišeš
02. oktober 2015
u199774
u199774
next to je full dobro 100%bo zbrala vampirje
02. oktober 2015
u198831
u198831
Neeeeext zakon je,ko pogosto pises in zgodba ostane sveza...
02. oktober 2015
Kaj naj izberem? Volkodlakov ne bom, ker se ne bi počutila dobro. Himere, ne vem. Vampirji bi me grdo gledali, ker ena izmed živih živi poleg njih. Odločila se bom za katero pleme? Razmišljam.
"Izbrala bom ... " zavlečujem. Akiva in Xav me pričakujoče opazujeta. "Himere," izustim. Akiva razočarano pogleda v tla. Xav me razumevajoče potreplja po rami in zapusti v grobi tišini prostor.
Prizadelsa sem ga. To ni bil moj namen. Sploh ne. Solze se mi ulijejo po licu navzdol. Tiho začnem ihteti. Kako naj mu povem, da ga ljubim? Aha, že vem. Skočim iz postelje ter zdirjam za Xavom. Ujamem ga pri vratih, ki vodijo na streho. Je nor? Sonce sije. Scvrlo ga bo. Potegnem ga stran. Obrnem ga okoli. Svoje ustnice pritisnem na njegovem spojijo se. Poljub je nežen, obupan, žalosten a polen ljubezni. Odmaknem se.
"Himere nisem izbrala zato, ker mi nisi ušeč. Nisem jih izbrala zato, da bi te prizadela. Nikoli te ne bi namerno. Prisežem in vrjemi mi," mu zašepetamnna uho. Poljubi me nazaj. Poljub je prežet s čisto strastji. Roko položi na mojo zadnjico. Moje roke potujeji po njem. Potisne me ob steno. Ujeta sem med hladno steno in njegovim telesom. Me ne moti. Nekaj časa se tako poljubljava.
Odmakne se. Prime me v naročje ter me odnese v svojo sobo. Zaklene vrata. Obrne se proti meni. Koraka v mojo smer. Opazuje me s strastjo v očeh. Ko stopi čisto blizu mene, me poljubi. Hrbet ima obrjen proti postelji. Porinem ga nanjo, tako da leži. Skočim nanj. Poiščem njegove ustnice. Med poljubom mi sleče majco. Odpenjam mu gumbe na srajci. Ko odpnem srajco poljubim prsni koš in trebuh. Vzdihne. Prižeme me k sebi. Ljubiva se cel vampirski dan. Nikoli si nisem mislila, da bo tako odlično.
***
Hvala vsem za komplimente. Vesela sem jih. Poljubček vsem ;*
02. oktober 2015
Nextt
Nova bralka
03. oktober 2015
Next ful super
03. oktober 2015
u200315
u200315
Next
03. oktober 2015
u199774
u199774
next!!
03. oktober 2015
Zbudim se v objemu Xava. Tema je v sobi. Vid se mi je poslabšal. Telo se mi še vedno spreminja. Usedem se. Poslušam. Ničesar ne slišim. Čista tišina. Pogledam Xava. Ničesar ne vidim razen njegovih zlatih oči, ki strmijo vame. Zardim. Spomnim se kaj se je zgodilo. Nisem več devica. Seže po meni. Potegne me v svoj objem. Glavo mu naslonim na ramo. S prstom delam nesmiselne oblike po njegovih močnih prsih. Slišim, ko se potiho zasmeji.
"Kako si spala?"me vpraša. Zahihitam se.
"Odlično. Pa ti?"mu vrnem vprašanje.
"Naspal sem se po dolgem času,"pikro pripomni. Oba prasneva v smeh. Malo posluša, nato pa se obrne k meni. Z roko me pogladi po lici. Zaprem oči. Uživam v njegovem dotiku. Zopet ga pogledam.
"Prekrasna si,"šepne preden me poljubi. Poljub ni nič kaj nežen. Grizlja mi spodnjo ustnico. Objame me okoli pasu. Zahihitam se, ko me nagajibo požgečka po boku. Smuknem mimo njega dol s postelje. Osuplo me opazuje.
"Čeprav nisem več vampirka, sem ohranila hitrost," rečem in mu pomežiknem. Prižgem luč.
"Ajs,"zacvili Xav. Takoj se zavem, kaj sem naredila. Z mislimi sem pričarala dnevno svetlobo. Drek. Hitro jo ugasnem. Vampirji uporabljajo bakle. Zardim in prižgem bakle, ki so na steni.
"Oprosti," rečem. Pozabila sem, da lahko vse naredim z mislimi," se opravičujem. Zamislim si, da nosim črno obleko, ki mi seže do kolen. Zgornji del je krašen z belimi spiralami. Lase si z mislimi počešem ter si jih spnem v čop. Nadanem si črno ogrlico. Obesek na njej je rdeči rubin. Ko odprem oči si še pričaram ogledalo. Pogledam se in ocenim svoj videz. Prekrasna sem.
"Prekrasna si," reče Xav. Zardim. Obleče se in odideva na zajtrk. Ustavim se pred pisarno vodje vampirjev da mu povem nekaj pomembnega. Moja odločitev. Ko se vrnem k Xavu. Vprašujoče me opazuje.
"Bi lahko stanovala pri tebi?"vprašam. Peresenečeno me pogleda.
"Premislila si si?"me vpraša. Pokimam.
"Seveda lahko stanuješ pri meni. Ni problema,"poljubi me. S sklenjenimi rokami odideva do jedilnice, kjer ostali zajtrkujejo. Sedaj bom tukaj živela. Ta dvorec je moj dom. Veste kaj? Rada sem himera. In na to sem ponosna.
03. oktober 2015
Next!!
03. oktober 2015
u200315
u200315
next
03. oktober 2015
u199774
u199774
next!!!!
03. oktober 2015
next
03. oktober 2015
u198831
u198831
Neeeeeeeeext
03. oktober 2015
next+nova bralka
03. oktober 2015
u195269
u195269
next
03. oktober 2015
Zbudim se. Ležim v topli postelji. Uživam v tišini. Kmalu je ne bo več. Himere se zelo glasne. Ves čas morajo govoriti. Ja v himerskem dvorcu sem. Danes grem domov. Sem prihajam vsak vikend. Tukaj se učim uporabljati magijo. Samo dve himeri imata duha. To sem jaz in Kelly.
Kelly je stara tisoč osemnajst let. Za zabavo trdijo da so to najstniška leta. Najstarejša himera živi štiri tisoč let. Kar dovgo. Še pred našim štetjem so živele. Jaz sem za njihove pojme novorojenček.
Pakiram stvari v potuvalko. Majce, hlače, nogavice, krilo,...Imam svojo sobo čisto na koncu hodnika. Odidem se posloviti od Kelly. Stopam po hodniku do belih vrat. Potrkam. Odpre mi Kelly.
"Že greš?"me vpraša.
"Ja, če želim ob sončnem zahodu biti doma,"rečem. Skonigne.
"Lepo se imej,"reče ter zaloputne z vrati. Zvok odmeva po hodniku. Zavzdihnem, poberem potovalko ter odidem proti izhodu.
Hodim po gozdi poti, še eno uro imam do doma. S pogledom preočujem okolico. Ptice čivkaho svoje melodije. Slišim pumo, ki renči. Ne bo me napdala, ker me ne vidi. Hodim in si izmišljujem melodijo. Ne gledam pod noge. Spotaknem se ob nekaj, ki za cvili ob udarcu moje noge. Priletim naprej. Ujamem se na rokah. Obrnem se in pogledam ob kaj sem se spotaknila. Majhen siv volkec. Ker sem pol volkodlak ga lahko nekako razumem po govorici telesa. A besede ne bom razumela. Zasmili se mi. Vzamem ga v roke. Opazim, da je cel v ranah. Močno vdihnem in izdihnem. Z duhom pozdravim njegove poškodbe. Položim ga na tla, ter mu dam nekaj salame. Z veseljem jo poje. Nasmehnem se.
Obrnem se ter poberem potovalko. Začnem hoditi, ko poleg sebe zaslišim štopiclabje majhnih volčjih tačk.
"Bi rad šel z mabo?" vprašam. Pomaha z repom. Ja, mi pravi.
Vzamem ga v naročje. "Punčka?"vprašam. Zarenči. Tipično. Fantje prezirajo dekleta. Kako tipično. Še volkovi imajo takšen odnos.
"Ti ke všeč ime Stark?" Pomaha z repom. Ja. "No me veseli, ker zdaj si Stark,"rečem. Poliže me po lici. Nasmehnem se. Poberem potovalko ter nadaljujem pot.
Med tem ko mrmram melodijo Stark v ritmu tolče z repom po moji roki.
03. oktober 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani