Preigrale smo že zelooo veliko tekem, tako kot naši košarkaši na Eurobasketu. Trener me je večkrat opozoril, da uporabljam Gogijeve trike na parketu. To ni bilo nič čudnega, ker sem zelo veliko gledala njegovih videov. Podaja za hrbtom, med nogami.... vse sem kopirala od njega... Izpopolnila sem si tudi mišice na nogah. Čeprav sem velika komaj 175 cm, lahko zabijem na koš! S trenerjem sva en teden delala izrecno na nožnih mišicah in zdaj lahko edina v ekipi zabijem! Res sem ponosna nase

V tekmovanjih smo prišle že v drugi krog (to pomeni, da zdaj vsaka izgubljena tekma pomeni izločitev iz tekmovanja) Na vse tekme smo se še posebej pripravljale in včasih zmagale z veliko prednostjo, včasih pa je šlo čisto za las. Trener je bil zelo ponosen na nas.

Nekega dne smo igrale tekmo proti San Antonio gold stars-i. Moram priznati, da so bile punce zelo dobre, ampak princeske smo jih premagale z 12 točk razlike. S to zmago smo prišle v finale!

Naše državno prvenstvo v košarki za punce in fante se je zaključevalo. Naši košarkaši so osvojili 4. mesto (saj veste) me pa smo še imele možnost, da dobimo zlato medaljo in naziv državnih prvakinj!

Bližal se je dan odločilne tekme. Ekipa in jaz smo se na to tekmo pripravljale tudi do 6 ur na dan. Res smo si želele zmage. Ampak to so si želele tudi naše nasprotnice - Antanta Roses. Ker je bila dvorana v kateri se bo odvijala tekma zelo blizu naše šole, se je ravnatelj odločil, da bo šla na ta dogodek vsa šola! Podpora je 100% zagotovljena!

Bil je dan tekme. Ponoči nisem mogla spati. Če tako pogledaš, borimo se za naslov državnih prvakinj. Pred pol leta si o tem sploh nisem dovolila sanjati. Pa poglejte zdaj. Jutri je pomembna tekma za mojo prihodnost.

Na tekmo je res prišla cela šola in celo starši iz naše ekipe. Antanta roses pa se je očitno odločila svoje navijače pustiti doma. Ah, tako je bolje.

Začela se je tekma. Sodnik je vrgel žogo v zrak, dobila jo je igralka Antante. Pognala sem se za žogo ter jo nasprotnici... zbila iz rok! ''Zašprintala'' sem do nasprotnikovega obroča in že v prvi minuti tekme uspešno zabila. Dvorano je odneslo v zrak! Očitno marsi kdo ni vedel, da lahko zabijem. No, zdaj vedo vsi...

Na polovici 1. četrtine je naš trener zamenjal igralko. Zakaj to omenjam? Zato, ker meni ta položaj igre ni všeč. Skoraj pol četrtine se privajaš na igralke, a jih potem trener zamenja. Tudi mene je velikokrat poslal na klop, ker preprosto nisem več zdržala tako hitrega tempa Atante.

Na četrtini igre je bil rezultat 20 : 25 za Antanto. Trener nas je spodbujal, kazal pozicije, Antantine šibke točke. Tako smo v 3. četrtino vstopile z novim orožjem ter triki.

Antanta je umirila svoj tempo, tako da je bila to naša priložnost, da povedemo igro. In res, čez nekaj mučnih minut se je rezultat obrnil = 53 : 60 za Phoenix princess! Ampak ni bilo dolgo, ko se nam je začela približevati Antanta. Do konca tekme je bilo 15 sekund, naša žoga, rezultat pa 70 : 69 za Antano. Če smo žele zmago, bi morale v teh 15 sekundah dati koš. Dvorana je norela. Vsi smo si želeli zmage.

Sodnik je zapiskal konec odmora in z žogo sem odšla na igrišče. Začelo se je! Do konca tekme še 10 sekund. Podala sem Neži, ona Mateji.... 5 sekund. Prehod do koša je bil zavarovan. Stekla sem na trojko, Ana mi je podala, .... 1,5 sekunde... vržem, ... 0.8 sekunde innnnnnn.... ZADETEK!! ZADELA SEM TROJKO! REZULTAT 70 : 71 ZA PHOENIX PRINCESS!! DVORANA JE NORELA!! PHOENIX PRINCESS JE EKIPA KI JE NAJBOLJŠA V SLOVENIJI! DRŽAVNE PRVAKINJE SMO!!

Vse ostale igralke so prihitele na igrišče, šle smo na kup in začele objete skakati. Dvignile so me v zrak, ker navsezadnje sem odločala o tekmi. Sem kar malo ponosna nase

Ko smo prišle v šolo, so nas vsi nosili po rokah. Naši sošolci so bili ponosni na nas, starši tudi. Ampak to kar pa sledi zdaj...... je najbolj nora stvar v mojem življenju!



06. november 2013
neext<3
06. november 2013
nexxxt in nova brauka
06. november 2013
u108259
u108259
next! full zakon!
06. november 2013
next
06. november 2013
ful dobr in to je res ker js nism pr nobeni drugi zgodbici napisu druzga kt next
06. november 2013
Hvala vsem novim bralkam. Upam da vam bo zgodba všeč

Navdušenje po tekmi se še kar ni umirilo. Pritekla sem do svojih staršev. Mami me je objela, ati pa je bil tako ponosen name, da mu je spolzela solza po licu... Mami je bila navdušena, ati je skritiziral kakšne akcije dokler... do nas ni stopl gospod v kravati...

K - Kevin
A - Ati
M - Mami
L - Lara

K - Dober dan! Oprostite ker motim tole vzdušje, ampak poslali so me iz košarkaške zveze Slovenije (KZS), da nadzorujem določeno ekipo. Določili so mi Phoenix princess.
A - In kaj ima to zdaj opraviti z nami?
K - KZS zbira dekliško košarkaško ekipo za mladinski Eurobasket v Sloveniji. saj veste, tako kot je bil zdaj Eurobasket za starejše, bo zdaj za mladince. Radi bi imeli Laro v državni reprezentanci.
L - a?
K - Seveda če se starši in Lara strinjajo...
L - Mami, ati? Seveda se strinjamo, kaj ne??
M - Res ste izbrali ravno Laro da igra v reprezentanci?
K - Tako je.
A - Čestitam ljubica!
K - Mislim da lahko to razumem kot JA. Lahko tukaj prosim podpišete?
M - Seveda...

Žarela sem od sreče. Od zdaj naprej zastopam slovenske barve. Vse življenje sem si želela imeti to priložnost! čakaj..... se to res dogaja meni?!





Kevin nam je potem še vse razložil: Z treningi začnem čez dva tedna, mladinski eurobasket pa je že čez dobra dva meseca. Stanovala in šolala se bom v Ljubljani, kjer bom imela tudi treninge. Imeli bomo žrebanje, katera bo nosila katero številko, glasovali za barve dresov, itd. Intervjuji, snemanje.... vse bo isto kot na Eurobasketu. Prenosi tekem po televiziji, igranje v Stožicah.... neprecenjlivo



06. november 2013
in hvala tudi bralcu, da ne bo pomote
06. november 2013
haha
končno ena k je opazila d sm fnt
06. november 2013
neeeext
06. november 2013
nexxxt
06. november 2013
u108259
u108259
next!
06. november 2013
neext
06. november 2013
Tukaj si lahko pogledate, kaj so Slovenske novice napisale o tem dogodku (naredila sem sama, bdm) Za ogled klikni na link in zgoraj na rumenem polju izberi zoom, obrni na 1. stran (če ni) in začni z ogledom novice!

https://arthr.newspaperclub.com/6d6605a7-3548-4759-9c30-f99add312182
06. november 2013
ooooo kok dobr.. next!! )
07. november 2013
next
07. november 2013
Tako.... Začeli so se mi treningi, preseliti sem se morala v Ljubljano, kjer je imela KZS prav posebno stavbo, kjer smo spali mi, ki smo zelo daleč od Ljubljane. V šolo smo hodili normalno, le učitelji so bili malo bolj popustljivi do nas. To mi je bilo kar všeč. Medtem se je že končal Eurobasket in moj vzornik je že bil v Ameriki. Torej, spet ne bom imela možnosti da ga vidim...

Z novo ekipo sem se odlično ujela. Treningi so bili naporni, ampak prepleteni s smehom in zabavo. Trener na je rekel, da se moramo predvsem zabavati. In me smo to kar zares vzele... Z ekipo sem se zelo povezala, zastopile smo se.

Teden je bil zelo naporen. Intervjuji, snemanje reklam, fotografiranje, avtogrami, žreb številk, ekip, predstavitev dresov... Mislila sem da tega ne bo nikoli konec.

Ampak, enkrat mora biti konec. In tudi tukaj je bilo tako. Na koncu žrebanja številk sem dobila številko.... 11!! Tako kot Goran Dragić!! Tako, zdaj je popolno

Bližal se je mladinski Eurobasket. Vsakič ko sem se peljala po Ljubljani sem opazila polno naši plakatov, navijačev... V Sloveniji se je spet začela ta košarkaška mrzlica. Nekako sem imela občutek da bo vse popolno...
ZAČEL SE JE MLADINSKI EUROBASKET V SLOVENIJI.





S ekipo smo preigrale že kar nekaj tekem in res odlično smo se ujele. Če je med igro prišlo do težav, smo se samo pogledale in sestavile nove napade. Ponavljam: Res smo dobra ekipa
07. november 2013
u108259
u108259
next!
07. november 2013
next
07. november 2013
next
07. november 2013
next<3
07. november 2013
next!!
08. november 2013
nexxt
08. november 2013
Osvajale smo tekme z tekmo. Seveda smo tudi me imele kdaj slab dan in smo pač tekmo izgubile. Ampak, tudi taki dnevi se dogajajo. Treningi, tekme, intervjuji, obiski staršev, ... vse je moralo biti organizirano, da smo koristno porabljale prosti čas.

Izpolnila pa se mi je tudi še ena želja... Polnile smo dvorano tekmo za tekmo! Igra v . krogu smo igrale v Celju, v Zlatorogu (tako kot naša košarkaška reprezentanca), ker pa smo se tudi uvrstile v 2. krog smo potem polnile Stožice. Se še spomnite kak euforija je bila med navijači, ko je bil Eurobasket? No, pri nas je bilo natančno isto...

Preigrale smo veliko tekem. Spet se nisem zavedala, da smo preigrale že toliko tekem. Nekega dne pa nam trener reče: '' Punce, priigrale ste si četrtfinale! '' Če bi kdo stal pred vrati naše slačilnice, bi ga po mojem zadela kap. Bravo me, Slovenija je v četrtfinalu!

V četrtfinalu smo igrale proti Španiji. Stožice so bile polne naših navijačev in bile smo ponosne da smo spet spravile Slovenijo skupaj, tako kot je uspelo našim fantom.

Sem vam že povedala kako krasna skupina smo? Hahaha, mislim da sem vam že, pa vam bom še enkrat... No, enkrat ko smo bile v hotelski dnevni sobi pred televizorjem, me je moja soigralka Špela vprašala kdo je moj vzornik. Ponosno sem ji odgovorila: Goran Dragić. Potem se oglasi Mateja: ''Moj vzornik je pa Zoran!'' Potem še Tina: ''Moj pa je Boštjan Nachbar!'' ''Moj pa Gašper Vidmar!'', ''moj je Mirza Begič!'' in tako dalje. Na koncu smo ugotovile, da NITI ENA v ekipi nima ISTEGA vzornika. Vsi pa so iz naše košarkaške reprezentance, seveda....

.
.
.
.
.

Začelo se je. Sodnik je vrgel žogo v zrak. Jaz sem skakala za žogo. Izborila sem jo svoji ekipi. Prvi in drugi polčas smo bile odlične, potem pa so Španke vodile za 10 točk in koncentracija nam je močno padla. Do konca tekme je bila še ena minuta, vendar smo me zaostajale za 6 točk. Sodnik je zapiskal konec tekme in vse smo povesile glave. Za nas se je prvenstvo očitno končalo.....

V slačilnici nas je trener nagovoril:'' Punce, bile ste odlične, vendar je bilo preveč napak. Bile ste odlična ekipa! Hvala vam... ampak, to danes ni bilo dovolj....''



08. november 2013
next
08. november 2013
nexxxxxxt
08. november 2013
u108259
u108259
Next!
09. november 2013
next!
09. november 2013
next
09. november 2013
Začel se je žalosten del. Pospravljanje kovčkov iz hotela, prebiranje žaljivk na spletu, poslavljanje od ekipe, poslavljanje od samega tekmovanja, ki je vsem pomenil ogromno. Ah, v življenju so vzponi in padci. Vedno je bilo in bo tako....

Z mojo 'cimro'' smo že pospravljale še zadnje stvari iz kopalnice, ko smo zaslišale trenerja kako se dere po hodniku: ''Punce, pridite v dnevno sobo! Sestanek imamo!'' Slišati je bil dobre volje... Zakaj?

Ko smo se vse, še vedno žalostne, primajale v hotelsko dnevno sobo nas je tam pričakal nasmejani trener. Rekel je: '' Punce, nazaj na treninge! Še se bomo borile za medalje! Ena igralka španije je bila pod vplivom prepovedanih substanc in zato so celotno špansko ekipo diskvalificirali iz tekmovanja! Me bomo zasedle njihovo mesto v polfnalu!'' Vse smo skočile v zrak! Saj ne morem verjeti! Sreča je očitno na naši strani.

In tako. Ta novica se je kot blisk razširila po spletu, televiziji, časopisih, radijih... Slovenija ima še možnost dobiti odličje! Za pot v boj za prva tri mesta smo se morale najprej pomeriti z Gruzijo. Očitno nam je ta vesela novica, da smo spet v tekmovanju dala energijo, da smo Gruzijke premagale z 20 točkami razlike. Ker smo jih premagale, smo že imele medaljo, nadaljnje tekme pa bodo odločale kakšne barve bo ta medalja.

Mediji in z njimi navijači so noreli. Zagotovo še niso vsi dojeli da smo nazaj. Ampak, nekaj je dovolj - me smo dojele. Še cel dan po tekmi smo se pogovarjale o sreči ki nas je doletela. Trener se nam je na začetku smejal, potem pa ko smo postale s tem skoraj obsedene, nam je zagrozil, da bo vsaka, ki bo še enkrat omenila ta dogodek, delala dodatne treninge. Potem smo se o tem pogovarjale le še ne skrivaj...

Prišel je čas za boj za prva dva mesta. Če smo se želele uvrstiti na to tekmo smo morale najprej premagati Litvo. Ta tekma je šla samo na: Vzemi ali pusti. Če zdaj izgubimo, izgubimo tudi medaljo....

Med tekmo smo res dale vse od sebe. Enkrat v 2. četrtini smo izgubljale za 6 točk, zato sem totalno ponorela. Po igrišču sem brezglavo tekla, zavoljo tega smo izgubile kar nekaj žog. Trener me je moral poslati iz igre in prositi fizioterapevta da me pomiri. Medtem ko sem se pogovarjala, je ekipa nadomestila izgubljeno in vodila za 5 točk. Trener me je poslal v igro, kjer sem tokrat igrala po pameti. Enkrat sem žogo ukradla nasprotni ekipi med njihovem napadom. Sama sem stekla na njihovo polovico igrišča in uspešno zabila, ter s tem postavila prepolne Stožice na glavo....

Večino tekme so vodile in tudi prepričljivo zmagale! Torej, nič zabavanja, pripraviti se moramo na naslednjo tekmo proti Franciji...
En dan do finala. Vsi mediji so cel dan poročali samo o tej novici. Me je pa nekaj motilo. Ob tej novici so marsikateri zaničevali našo ''starejšo'' košarkaško reprezentanco in jo primerjali z nami. V enem intervjuju sem rekla, da mi to ni všeč, in da nas ne smejo primerjati z njimi. Oni so imeli mogoče težje nasprotnike kot jih imamo me. Moramo biti ponosni da so za nas osvojili 5. mesto na domačih tleh. Že to je nekaj... Lahko bi izpadli že v 1. krogu, tako kot večina reprezentanc, ampak oni so se borili in s trudom prišli do 5. mesta....

Zanimivo je bilo tudi to, da v finalu spet igra Francija. Na spletu sem prebrala, da bo na tekmi prisotna tudi francoska košarkaška reprezentanca. Oh, če bi tudi mi meli takšno podporo...

Nekega popoldneva je trener odpovedal trening. Čudila sem se. kako je lahko dan pred finalom odpovedal trening?! Poklical nas je v dnevno sobo in posedle smo se na kavč. Trener je začel razlagati o finalni taktiki ko se je čez dnevno sobo zakotalila košarkaška žoga! trener se je nasmehnil in umaknil. Usedel se je na zofo poleg nas in čakal.... Za vogalom se je pojavila zelena glava. Je to..?? Ja, Lipko je! Maskota našega prvenstva! Vedno sem si ga želela srečati!





Potem pa se je zgodilo.... prišli so.... od številke 5 naprej.... nisem mogla verjeti...od nas ni prišel niti en zvok...v dnevno sobo so stopili...... naši košarkaši..... Goran, Zoran, Jaka, še en Jaka, Gašper, Boštjan, Mirza, Edo....... vsi!!





Vse smo samo gledale z odprtimi usti. Goran, Goran, Goran!!! Vidim ga v živo!!

Vsi fantje so v rokah držali vstopnico za naš jutrišnji finale. Jaka Lakovič pa je rekel:''Punce, če nam ni uspelo, bo vsaj vam!'' Vse smo se zasmejale. Gledala sem v svoje bodoče navijače... Potem je začel naš trener:''Vsi fantje vedo, kdo so vaši vzorniki in izvedeli so tudi za to, da nobena v naši ekipi nima istega vzornika v košarkaški ekipi.. torej pri treningih ne bo težav.'' Treningi? Skupni treningi? Ha, zajebava se.... ha, ne se ne.... Gogi ve zame? kaj če je pozabil? Kaj če...... ''Živjo, ti moraš biti Lara.'' aaaahaaammm..... roke so se mi tresle. Pred mano je stal Goran Dragić. Zbrati se moram, biti moram taka kot sem v resnici!

G - Gogi
L - Lara

L - Ja, to sem jaz - Lara
G - Me veseli. Se že pripravljaš na jutrišnjo tekmo?
L - Trener je rekel, da danes naj ne bi imele trenigno. Očitno zaradi vašega obiska. Vseeno sem dopoldne preživela na igrišču.
G - Vidim da pridno treniraš. Upam da ti je še ostalo kaj moči za igro ena na ena...
L - Očitno je to trening, ki ga je izpustil trener.
G - Točno tako. Greš?

In sva šla v telovadnico. Tam je že trenirala Jana z Edo Murićem, Špela z Boštjanom Nachbarjem... Z Gogijem sva stopila do mojega trenerja, ta pa nama je podal žogo in začela sva.....


09. november 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani