u230981
u230981
Neext ^^
27. december 2017
Vau, to je izjemno! Tvoj stil pisanja mi je še vedno všeč ^^
nextie!
27. december 2017
u230796
u230796
Next
27. december 2017
Next
27. december 2017
u229181
u229181
Claaaire, kdaj bo Next? :3
27. december 2017
Next bo verjetno jutri, razen če nimate neke veliiike želje po njem
27. december 2017
u229181
u229181
(saj ne, da skoraj skačem do stropa ... ampak očitno to ni dovolj za veličastno Claire)
27. december 2017
eh, dost bi bil že nasmešek, ko vidite Next na moji zgodbici, ki je v slabih dveh dneh dosegla kar 329 ogledov. Naj vam bo, najkasneje do osmih bo :")
27. december 2017
u229181
u229181
Pridna si!
27. december 2017
Yay! ^^
27. december 2017
u229439
u229439
jaj
27. december 2017
Bby ura je 10 čez osem.
27. december 2017
In jaz čakam na svoj Next :'''D
27. december 2017
Šolski zvonec je glasno oznanjal konec pouka. Njegovo nadležno brenčanje je z bližnjih vej odgnalo vse ptiče, a šolarjem se je vseeno zdelo kot balzam za ušesa. Po dolgih osmih urah tlačenja v glavo večinoma neuporabnih podatkov sta bili Frederica in Klara kot pravkar ožeti krpi. Še domov se jima ni ljubilo iti, zato sta se pod milim nebom, na katerem je sijalo žgoče sonce odpravili do sladoledarja, ki je bil od šole oddaljen le nekaj metrov. Kot vsak poletni dan je bila tam gneča, zato je bilo potrebno kar nekaj prerivanja s komolci, da sta končno prišli na vrsto. Veselo sta ugotovili, da sošolci še niso odnesli vsega sladoleda.
"No, pozdravljeni, mladi dami. Že dolgo vaju nisem videl. S čim vama lahko postrežem danes?" je prijazno začel sladoledar.
"Oh, meni jogurt in čokopiškot, prosim." se je po kar dolgem premišljevanju odločila Frederica. Izbiranje okusa sladoleda je bilo zmeraj težko, saj se je okusov kar bohotilo. Sladoledar je radodarno zajel hladno mešanico in jo postavil v kornet, ki ga je podal Francesci.
"Zdaj pa še ti, Klara. Boš kot ponavadi?" Dekle je pokimalo z glavo in se nasmehnilo slaščičarju, ki jo je že dobro poznal. V skledico ji je naložil sladoled z okusom limone, manga in gozdnih sadežev. Hladno skledico je skupaj z roza žličko potisnil v Klarine dlani in ji prišepnil: "Počakaj me za sladoledarno. Nekaj ti moram povedati."

Klara in Frederica sta zasedli še zadnja prosta stola in se zagnali na slasten sladoled. Izgledalo je, kot da že tedne nista jedli, a videz je varal. Klara je celo pozabila na to, da naj bi hujšala. Ko je izginila še zadnja kapljica sladoleda, ki se je na žalost že stopila je Frederica vstala, da bi odšla. Pričakovala je, da ji bo Klara sledila, zato se je obrnila, da bi jo poklicala, naj gre z njo. A Klare v množici prepotenih sošolcev ni bilo več videti. Kar naenkrat je Fredericin telefon s Spidermanovim ovitkom glasno zapiskal. Na zaslonu se je prikazalo Klarino sporočilo. Bilo je sledeče:
Fredy, stari slaščičar mi hoče še nekaj povedati ti pa zagotovo nočeš zamuditi prvega srečanja s Tanio. Se vidiva jutri, ko mi boš podrobno poročala. Brez izgovorov, saj vem, da imaš spomin brez vsake luknje. Veliko sreče!
Frederica je zavzdihnila in počasi odšla. Pogrešala je družbo Klare, ki pa se je takrat stiskala med smrdljivimi kontejnerji in čakala na slaščičarja. Njena in slaščičarjeva družina sta imeli dobre odnose. Skozi zvok kričečih šolarjev se je zaslišalo škripanje vrat sladoledarne in skoznje je stopil sladoledar. Sklonil se je h Klari in ta je zavohala neprijeten vonj njegovega potu.
"Evo, Klara. Saj se še spomniš moje žene Pomone, kajne? Včasih se je še ukvarjala z rastlinami, a so jo odpustili. In danes gre na razgovor za službo knjižničarke! Super, kajne?" od navdušenja so staremu možaku iz ust priletele kapljice sline."Saj boš držala pesti zanjo, kajne? Obljubi, deklič."
"Obljubim, gospod Finniston." je dejala Klara.
"No, potem pa pojdi, saj te že dolgo zadržujem." Sladoledar je potrepljal Klaro po rami in izginil v notranjost sladoledarne, Klara pa je stekla domov, odsunila vrtna vrata in stekla v hišo. Svojo rdečo torbo je odvrgla kar na stopnišče in odšla pozdravit starša. Očeta je našla v kopalnici. Ravnokar se je svečano urejal, kar zanj ni bilo običajno. Ravno si je popravljal suknjič, ko je zagledal Klaro.
"Oh, živjo Klara. Že si doma? čudovito!" jo je pozdravil z nasmeškom.
"Hej-hoj, oči. Nekaj ti moram povedati. Stari sladoledar Finniston mi je rekel, da gre njegova žena na preizkus za službo v knjižnico. Saj bova držala pesti zanjo, kajne? In še to. Zakaj se pa ti tako urejaš?" je vprašala Klara.
Oče jo je pogledal s široko odprtimi očmi. Nazadnje je le dejal:
"Klara, tudi jaz grem na preizkus za enako službo kot Pomona Finniston. Morda bom dobil službo. Upam, da to ne bo pripeljalo do spora med nami in Finnistonovimi. Oh, glej ga zlomka, koliko je že ura! Bolje, da pohitim.Zaželi mi srečo, deklič." poljubil jo je na čelo in Klara je začutila, da je njegova brada je bila gladko obrita.
"Adijo, Klara! Se vidiva!" je še dejal njen oče, odšel skozi vrata in se v knjižnico odpeljal v modrem peugeotu 307. Klara je ostala sama, nevedoč za koga naj navija.
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
Ta-dam-ta-ra-dam!!!
27. december 2017
u229439
u229439
ok Next
27. december 2017
Next
27. december 2017
u230027
u230027
neeeeext.
27. december 2017
neeextttt
28. december 2017
u229181
u229181
Pomona Ochrowt torej

in kako zanimive stvari se dogajajo v slaščičarni!

Next
28. december 2017
Uau, kakšen zaplet! Me prav zanima kaj bo s Frederico in Tanio in kaj s gospo Finniston in Klarinim očetom ^-^
(Pa še enkrat happy rd )
28. december 2017
u229439
u229439
ja
29. december 2017
ne oglašuj!
30. december 2017
če že oglašuješ in smetiš mi prizanesi in to stori le enkrat!
30. december 2017
u229181
u229181
Rabiš maščevanje?
30. december 2017
hehelahko
30. december 2017
Lahko pomagam
30. december 2017
u229181
u229181
Dobila ga boš.
30. december 2017
hvalaaaa <3
30. december 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani