Ello!
Javlja se Clarek s svojo novo zgodbico z naslovom, ki ga lahko preberete zgoraj.
Upam, da boste zgodbico brali, ker je moja prva, hehe.
tukaj pa mate prolog:
~prolog~
"Neeeeee! Nočeeeem! Pustite me pri miru in me ne vlecite v to mučenje! Prosim! Naj živim svoje življenje, življenje, ki ustreza meni! Ne vlecite me v to luknjo!" je kričala Leah, z očmi polnimi groze, ko so možje postave prišli ponjo, da bi jo odpeljali v grad Greloop. Tega si res ni želela. "Neeee!" njen krik je odmeval po prostorni veži njene domače hiše.
Klara je s treskom knjigo, ki jo je ravnokar brala ...

evo, vem da je kratko, hehe
ampak bodo pa nadaljevanja daljša, prolog je zato, da vas zvabi sem kot sir miš. muahhhaa.

se vidimo in nextamo!
25. december 2017
Klara je s treskom zaprla knjigo* se opravičujem
25. december 2017
Next
25. december 2017
Melissa_Black
Melissa_Black
Next
25. december 2017
KiskoMurio
KiskoMurio
Všečno!
Next
25. december 2017
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Next! Bom počakala naslednji del, da pokomentiram ^^
26. december 2017
Jutranje sonce je počasi osvetlilo rumene vrstne hišice v predmestju New Yorka, prebudilo rože na njihovih okenskih policah in iskalo luknje v pisanih zavesah na oknih. Sončni žarki so pokukali skozi vsako špranjo in prebudili vsakega zaspanca, pa naj si je to želel ali pa tudi ne. Med zaspanci, ki hočejo še dlje potovati po svetu sanj, plavati v najglobljih morjih in leteti nad najvišjimi oblaki je bila tudi Klara. Ni imela izbire, zato je pomela svoje zelene oči, ki so se zasvetile v sončni svetlobe in šla z roko skozi svoje goste, mehke rjave lase, ki se jih ne bi branil nihče.

Prekotalila se je po postelji, še enkrat zaprla oči, nato pa se je odločila, da končno vstane. Na tleh njene sobiceso se igrale sence, ki jih je ustvarila svetloba, ki ni mogla prodreti skozi nalepke na oknih, ki jih je imela Klara zelo rada. Bile so razigrane, popestrile so sobo in spominjale so jo na njeno starejšo sestro Victorio, ki jih je naredila le zanjo. Victoria je na poti iz šole nekega dne izginila in našli je niso nikjer v Ameriki, zato so iskanje opustili. Čeprav so od tega minila že tri leta, je Klara še vedno potihem upala, da bo Victoria enkrat potrkala na domača vrata njihove vrstne hišice. Ko je izginila, je bila stara prav toliko, kot je zdaj Klara, ki je ob spominu na ljubljeno sestro zavzdihnila, se obrnila na petah in odšla na zajtrk.

Skozi hrastova vrata je stopila v majhno, a domačno kuhinjo. Za mizo sta že sedela njen oče, ki je bil po poklicu izdelovalec svedrov in mama, ki je delala kot učiteljica. Victoriin stol je bil prazen. Klara je sedla za mizo, si natočila svež pomarančni sok in si vzela malce hladnega sadja z domačega vrta. Bila je namreč podobna večini suhic, ki so se kljub temu odločile, da hočejo postati še bolj koščene. Tiho je pojedla svojo porcijo, medtem ko je njen oče bral časopis, saj je iskal novo zaposlitev. Delo v tovarni svedrov mu ni preveč ugajalo, še posebej zaradi debelušnega, hudobnega in samovšečnega šefa. Njegove oči so preletavale oglas, ko je zagledal zanimivo ponudbo. Pokazal jo je ženi, ki je odobravajoče prikimala, zato je pogled dvignila tudi Klara, saj jo je zanimalo, kaj je očeta tako navdušilo.
---------------------------------------------------------
26. december 2017
pisala sem na elefonu in žal nisem nisem imela občutka za dolžino, zato mi je žal, ker je to prekratko.
26. december 2017
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Next!

"Za mizo sta že sedela njen oče, ki je bil po poklicu izdelovalec svedrov ..."
Vernonovi delavci, neverjetno! Sicer pa izjemno lepo opisuješ! Meni se pa moje pisanje zadnje čase zdi kot da gre samo še na dol >.> me prav zanima kako se bo tole razvilo!
26. december 2017
yaaaay! Ugotovla si povezavo s Hp! Toooooo! :"D pa tudi en dumbledorjev rek je not, hehe. Nisem pa hoela napisati, da je ime tovarne Gunnings . in adriana, ti še vedno odlično pišeš!
26. december 2017
Dumbledorjev rek: Potovati po svetu sanj, plavati v najglobljem morju ali pa leteti nad najvišjimi oblaki.
To je tako amazing Claire!!! Next!!! Nujno!!!!
26. december 2017
KiskoMurio
KiskoMurio
Se strinjam z zgornjimi komentarji
Next
26. december 2017
Ker je božično-novoletno-praznični čas in zaradi vašegaa odziva(hvalaaaa ^^) imam tu še en Next.
================================
"No, Andrea, kaj meniš?" je z razposajenim glasom majhnega otroka, ki izve, da gredo na igrišče svojo ženo vprašal Klarin oče. "Meni se zdi dokaj 'kul', če se izrazim po Klarino." je še dodal s pogledom, polnim prezira, ki mu ga je Klara pogumno vračala.
"Sliši se zanimivo, Jernej, kar poskusi dobiti službo." Andrea ga je potrepljala po plešasti glavi, kar se je Klari gnusilo, zato sploh ni imela želje, da bi očeta povprašala po vrsti dela. Raje je obula svoje roza allstarke, si jih zavezala na stran, oblekla svojo belo jeans jakno s srebrnimi bleščicami, ki ji jo je podaril oče in vzela baretko, polno našitkov, ki jih je izdelala sama. Kar obuta je stekla v svojo sobo in pograbila še moderno šolsko torbo znamke Dakine, se poslovila od staršev in stekla iz hiše.

Zunaj na vrtu se je počutila bolje, saj je trpela za rahlo obliko klavstrofobije, ki pa se je okrepila takrat, ko se je slabo počutila. Olajšano je vdihnila hladen zrak sredinega jutra, ki še ni imel vonja po benzinskih izpuhih avtomobilov, ki so kot žuželke začeli gomazeti šele ob osmih, zato je vedela, da še ima čas za sprostitev, vsaj dokler k njej ne bo prišla Frederica, njena sošolka, ki je živela v sosednji Magnolijini ulici. Frederica je bila Klarina prijateljica, ki ji je družbo na poti v šolo in v šoli delala že deveto leto. Že čez deset minut, ki so se Klari zdele kot sekunde je Klara zaslišala zvok korakov, pomešan z žvižganjem, kar je nakazovalo, da bo Frederica počasi prišla izza ovinka, ki je ločeval obe ulici in na obrazu se ji bo risal neizbrisljiv nasmešek, ki jo je krasil petindvajset ur na dan. Fredericin optimizem je bil še ena dobra lastnost, ki je Klaro kar vlekla do večnega prijateljstva z Fredy, kot je Frederico občasno imenovala.
"Aloha, Klara! Vidim, da sem te zalotila pri razmišljanju, hihi. Pridi, če hočeva v šoli prepisati nalogo bova morali pohiteti!" je dejala Frederica, ki se je pred Klaro pojavila tako nenadno, kot če bi se udejanila.
"Že grem, Fredy. Kaj vse morava prepisati? Res se mi ni dalo še doma gledati šolskih stvari, ker me preveč spominjajo na učitelje." Klara je vprašujoče pogledala Frederico in upala, da naloge ni bilo preveč.
"Oh, kar nekaj naloge je bilo." se je glasil odgovor. "Matematika, Biologija in še zgodovina. Bova imeli kar nekaj dela." je dejala smejoč, saj jo je nasmejal prestrašen obraz na Klarinem obrazu.
"Potem pa pohitiva, Fredy!" je vzkliknila Klara, se pognala v šprint, sledila pa ji je še zmeraj smejoča se Frederica, za katero so plapolali njeni dolgi, kodrasti lasje.

Čez pet minut teka sta prispeli do ograjenega šolskega dvorišča, na katerem je postavala peščica zdolgočasenih učencev. Pri vhodu na šolsko posest sta dekleti obstali, da bi prišli do sape. Njune celice so kar kričale po kisiku, ki ga je srce poganjalo po telesu. čez dve minuti sta dihanje in utrip umirili ter hladnokrvno stopili med sošolce, da bi si priskrbeli domačo nalogo. Ko sta dobili zvezke jima je za prepisovanje ostalo še petnajst minut časa. Sede na tleh med jabolčnimi ogrizki sta nalogo prepisali v rekordnem času, zvezke vrnili in še malce postavali na dvorišču šole. Sonce ju je slepilo v oči in vročina je že zgodaj zjutraj začela udarjati. Fredy je prijela Klarino roko in Klaro odvlekla za šolsko poslopje, kjer se je dvigal hrib, na katerem je šola imela svoj vrtiček.

Frederica ju je odpeljala med ribezove grme in začela pripovedovati.
"Klara, imam razburljivo novico in sem se odločila, da ti jo razkrijem, saj svoje skrivnosti ne bom mogla dolgo zadrževati." je rekla z velikimi očmi. Klara jo je pogledala z radovednim pogledom. Njena prijateljica je imela vedno kaj zanimivega za povedati in ni dvomila, da bo sedaj kaj drugače.
"Kar nadaljuj." je še dejala, se udobno namestila, si v usta vrgla jagodo sočnega ribeza in začela poslušati.
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
evo, pa smo pri koncu še enega nexta. Premi govor mi je delal malce težav, prav tako pa se opravičujem za vse slovnične napake, ki jih lahko najdete v tekstu. Upam, da vam je zgodba kljub temu vsaj malo privlačna in da ostanete v vlogi bralcev, ne bi se branila tudi novih, ki jih morda privlečete. Vesela bom vseh komentarjev, saj mi feedback veliiiiko pomeni.
Se beremo, vaša Claire^^
26. december 2017
Next Super pišeš!
26. december 2017
Rai
Next
26. december 2017
Next
Ful dobro bby komaj čakam na nov del ^^
26. december 2017
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Hahahaa, kako odlična imena uporabljaš :'D

Next!
26. december 2017
No, da bo to prava zgodba imam tukaj naslovnico, ki je nastala pod spretnimi rokami Hermine. Hvala ti!
26. december 2017
SvetePomaranče
SvetePomaranče
Woah, kako ljubka je!
26. december 2017
*Kenzie*
*Kenzie*
Neext
26. december 2017
Wowowowow, v enem dnevu me bere že 9 ljudi! in v enem dnevu imamo že okoli 200 ogledov! Hvala vam!
26. december 2017
nnnneeeeexxxxxxtttttt
26. december 2017
popravek deset ljudi
26. december 2017
26. december 2017
Neeeeeextttt lepa naslovnica in super zgodba
27. december 2017
lunavalente
lunavalente
Next Next
27. december 2017
neeeeext
ja, najprej hvala, da si uporabila mojo naslovnico
zgodba je reees cool in jaz začnem sumiti, da bo to en velik hp ff. kajti Magnolijina ulica je takoj poleg Rožmarinove, mm? uuuu that will be amazing I can't wait!!!
27. december 2017
lunavalente
lunavalente
27. december 2017
Hvala vsem za komentarje in Next-e!
Da vam malce popestrim to sredo, ki se je pri nas izkazala z dolgočasnim vremenom sem se odločila, da vam dam Next. Hvala za vso podporo, ki mi jo že tako zgodaj nudite z vsemi Next-i in komentarji. ^^
Hermina-Jaz pač ne morem iz svoje kože ^^
Hvala vsem, res! (yp yp, pretiravanje)

¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Ribezova jagoda se je pod pritiskom Klarinih zob razpočila v eksplozijo sladko-kislega sadnega okusa. S svojo svežino je prebudila Klarine brbončice in čute. V usta je v visokem loku zletelo še več ribezovih jagod, katerih okus je dekle prevzel. Nehala je šele, ko je slišala nestrpno tleskanje prijateljice Francesce.
"Oh, saj res, Fredy. Čisto sem pozabila nate, oprosti. Poslušam te." je dejala Klara in ribezove jagode so spet začele epsko potovanje v njena usta. Francesca je le zavila z očmi in začela pripovedovati, prej pa si je malce ribeza, tokrat črnega v usta vrgla tudi sama.
"Klara, ta pripobed bo malce dolga, a nekomu moram povedati. Saj veš, da se počutim kot prenapihnjen balon, če nikomur ne povem svojih skrivnosti. Ti se mi zdiš ravno prava oseba za to, ker ti zaupam, ker sva prijateljici in vem, da se ne boš norčevala." je dejala Francesca.
"Iz česa pa naj bi se Klarica Cmarica norčevala, huh? Mislita, da sta v grmu varni?" ribezovi listi so se razgrnili in skoznje je pogledal mozoljast obraz, ki sta ga dekleti še predobro poznali. To je bil njun sošolec, ki mu je bilo ime Trevor. Imel je svojo bando in svoj orjaški nos je vtikal prav tja, kjer ga niso potrebovali. Zadevo so le še poslabšali mastni lasje, ki so mu z glave viseli kot mastni rezanci, ki jih je babica pravkar potegnila iz goveje juhe. Ker sta Klara in Francesca vedeli, da se ga ne da rešiti sta raje vstali in odšli na oddaljeno klopco. Tam je Fredy napredovala s svojo pripovedjo.
"No, moja mami že več let poskuša neuspešno zanositi. Žal ji ne uspeva in prejšnji petek je njena ginekologinja potrdila, da je nezmožna zanositi. Takrat smo porabili vse robčke, ki smo jih premogli, a niti ti niso bili dovolj, da bi si mama obrisala vse solze, kajti bila je prava živčna razvalina. Včeraj je padla odločitev. Starša sta se odločila, da bosta posvojila otroka. Danes pride domov. Stara je 15 let, tako kot jaz in ti. Ime ji je Tania Lanchester. Upam, da bo prijazna z mano." Frederica je tiho zavzdihnila in v skozi tišino je zarezal zvok šolskega zvonca. Klara je pogledala prikateljico in dejala: "Oh, Fredko, kdo pa tebe ne bi imel rad? Saj so vsi prijazni s teboj. Menim, da Tania ne bo izjema."
"Ja, mogoče imaš prav." je rekla Frederica, nato pa je dodala še tisto, kar je skrbelo obe dekleti.
"Upam, da se najin odnos zaradi Tanie ne bo podrl." je rekla in v očeh so se ji lesketale solze žalosti. Klara je začutila, da mora prijateljico razvedriti.
"Glej, Fredy, saj sva prijateljici, kajne? In ne bova se ločili. Jaz ne bi zdržala brez take zmešane pomočnice pri prepisovanju nalog. Saj najini ogrlici z napisom BFF na svojem mestu nista zaman." je rekla z nasmeškom. Prijateljico je s svojim kratkim bodrilnim govorom rahlo razvedrila. Prijeli sta se za roke in stekli v šolo, saj nista hoteli zamuditi pouka. Vsaj danes, ker sta imeli odlično prepisano domačo nalogo.
¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤¤
Smo že pri koncu tretjega Next-a, ki je na žalost krajši, saj bi drugače težje razumeli. Se v kratkem spet nextamo!
Bye bye, Claire ^^
27. december 2017
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg