u106856
u106856
Nextttt <3
02. november 2012
u103092
u103092
Omajgad punce, res nism prčakovala takšnega navala Res najlepša vam hvala za use nexte skori nemorm verjet, da vam je sploh ušeč
Noo, tuki bi biu drugi del, hope you like it !

~Christina~
"K-Kjee z-zaa hudi-iča si bil?!" sem vsa premražena vprašala Logana ki se je po kakšnih 20 minutah končno prikazal. "Ljubica, oprosti... Nekaj sem moral urediti." je rekel in me poljubil. Takoj sem mu vse odpustila. Z Loganom sva bila skupaj že skoraj eno leto, in res sem ga ljubila. Zame je bil popoln. "In kaj si sedaj všpičila?" je vprašal, medtem ko je zložil kovčke v avto. "Pobegnila sem od doma. Ta stara nista normalna... Veš kaj želita narediti?! V umetniško šolo v New York me želita poslati!" sem zavpila. Logan me je s čikom v ustih gledal, kakor, da sem ponorela. "Umetniška? V New Yorku? A ni to izvrstna priložnost? Po tem ko so vas vrgli iz šole..." V meni se je nabirala jeza in samo čakala sem, da bom eksplodirala. Bo tudi on takšen?! "Logan, pa kaj se me želiš znebiti?!" sem zavpila. "Ne, miška ne vzemi vse takoj za najslabše. Samo pravim, da si res nadarjena za risanje, in to kar ti ponujata ta stara... Ni tako slabo." je rekel. Molče sem gledala na cesto in solze so mi polnile oči. Nobeden ne razume. Še on... Moral bi vedeti, kaj je glavni razlog za to, da nočem iz Londona! Preveč ga ljubim, da bi ga zapustila..." Samo nočem oditi." sem užaljena pripomnila. Prispela sva pred njegovo skromno stanovanje. "Pridi." je zamomljal in odpravila sem se za njim. Peljal me je v njegovo spalnico. Vrgla sem se na posteljo. "Si zaspana?" je vprašal. Samo pokimala sem. "Prav... Am, grem sam nekaj urediti. Kmalu bom nazaj." Poljubil me je, hitro, brez strasti. Nato je odšel. Obrnila sem glavo in gledala proti vratom, kjer je še prej stal. Solze so mi privrele v oči. Pričela sem jokati in kmalu sem v solzah zaspala.

~2 uri kasneje~
Prebudilo me je zvonenje zvonca. Nekdo je kakor zmešan nabijal po vratih in pritiskal na stikalo za zvonec. Zaspana sem se odmajala do vrat. Logana očitno še ni bilo domov. Odklenila sem ključavnico in vrata so mi skoraj priletela v nos. Popolnoma zbujena sem gledala v dekle, ki je stalo pred mano. "Ja?" sem vprašala. "Kdo si ti?" je presenečena rekla. "Kdo si ti? In kaj delaš tukaj?" sem vprašala ter čakala, da bo povedala, da se je zmotila in..."Iščem mojega fanta! In ni mi jasno, kaj dela v njegovem stanovanju druga punca." je rekla. Mislila sem, da mi bo izpraskala oči. Ampak še bolj me je zmotil njen odgovor. "Glej, zagotovo si se zmotila... Tukaj živi MOJ fant." sem se razburila. "Ne, tu živi moj fant!" sem zakričala. "Logan?!" je zavpila. Vzelo mi je sapo. "Ja, Logan!" Dekle se je nenadoma zasukalo okoli in tam je stal on. Očitno v veliki zadregi. Dekle pred vrati mu je primazalo takšno klofuto, da je ob zabolelo še mene. "Ti svinja prokleta! Zaupala sem ti! Vse sem pustila zate in ti.. Ti pa greš in me prevaraš. Sovražim te Logan!" je zavpila in v solzah odšla. Ostala sva sama. Zaradi solz skoraj več nisem razločila njegovega obraza. "Punči, pusti, da pojasnim..." Je rekel in me stisnil v objem. "Ne! Ne boš nič pojasnjeval... "sem rekla. "Ampak Christina..." "Sovražim te! Sploh veš, kako sem te ljubila?!" sem vpila in jokala. "Ampak midva..." je obupan rekel. "Ti bedak, MIDVS ne obstaja več! Vse si sam uničil! Vse! In veš kaj?! Šla bom v tisti prekleti New York. In ustvarila si bom novo življenje, daleč stran od tebe in od vseh tukaj! In da me ne bi kdaj klical! Zame si mrtev!" sem zavpil. Vzela sem svojega mobilca in povlekla kovčke za seboj. "No prav! Odidi! Kurba..." je zavpil za menoj. Kri mi je zavrela. Vrnila sem se do njega. "Kaj, si se že premislila?!" se je posmehoval. "Ja, zagotovo... Ker moje življenje res nima smisla brez tebe v njem." sem posmehljivo rekla in se mu približala. Moj ustnice so se skoraj dotikale njegovih. Začutila sem njegovo roko, ki me je pobožala po obrazu. "Saj sem vedel, da me ljubiš." je zapredel. Bila sem nekaj milimetrov oddaljena od njegovih ustnic. "V tvojih sanjah, ljubček." sem zašepetala in mu s tako silo porinila koleno med noge, kakor sem le mogla. "Ti.. Prasica!" je zavpil in se zvijal po tleh. Nisem imela namena preživeti še kakšno minuto v isti sobi kakor on. Povlekla sem kovčke za seboj in v nekaj minutah sem stala pod njegovim stanovanjem. Nisem vedela, kaj storiti. Staršev nisem mogla poklicati... Še posebej po tem, kar sem jima storila. In ostal je še... Liam.
~Liam~
"Ja!" je rekel še Simon. Nisem mogel verjeti! Res sem notri! Bil sem tako vesel! Ko sem prihitel iz odra sem skoraj podrl starša na tla od veselja. "Liam, čestitke!" sta rekla. Bil sem jima hvaležen, da sta danes tukaj z menoj. Samo še Chris (tako sem klical svojo malo sestrico) je manjkala, da bi bilo vse kot v pravljici. Kljub njenemu napornemu karakterju sem jo oboževal. Ravnokar sem jo želel poklicati, pa me je prehitela. "Liam! Si uspel na avdiciji?!" je živčna vprašala. "Jaa!" sem zavpil in zaslišal sem cviljenje na drugi strani. "Tako sem vesela! In ponosna! Nihče nima boljšega brata!" je zavpila. "Ja, seveda." sem pripomnil. "Torej, lahko bi prišla." sem se naredil užaljenega. Zaslišal sem težak vzdih na drugi strani. "Christina, kaj se je zgodilo?" sem vprašal. "Liam ne razburi se preveč... Pobegnila sem od doma." je tiho in rekla v slušalko. Malo je manjkalo da nisem spustil telefona iz rok. "KAJ?!" "Ššš! Mami in oči sta zraven tebe.. Brzdaj se malo!" je rekla. Razburjen sem globoko vdihnil, da bi se pomiril. Oddaljil sem se od staršev in jima pomignil, da gre za zasebni pogovor. "Chris, pa kaj si ti znorela?!" sem rekel. "Liam.. Pa če sta me želela poslati v tisti neumen internat!" je zajokala. "Chris, povej kje si.. Bom poskušal priti s taksijem tja in upaj, da bova pred ta starima spet doma. Drugače te bosta ubila." sem rekel. Povedala mi je naslov in odhitel sem proti očetu. "Liam, kam pa greš?" m je vprašala mami. "Jaz... Moram nekam." sem zajecljal. "Ampak... Nameravala sva, da bi šli skupaj na večerjo... Proslavit tvoj uspeh." je predlagala mami. "Oprostita... Jaz moram nekaj urediti. Ampak vidva kar pojdita! Uživajta, že dolgo nista bila kje skupaj. Kar pojdita!" sem rekel in upal, da bom lahko pripeljal Chris pravočasno domov. Starša sta pričela s pogovorom, če se to splača ali ne... Stekel sem ven iz stavbe in hitro ujel taksi. Povedal sem mu naslov, in po 15 minutah sva bila tam. Našel sem Chris vso objokano pred nekim blokom. "Chris..." sem rekel in ji stekel naproti. Trdno me je objela. Komaj sedaj sem opazil, da je vsa v solzah. "Kaj je bilo?" sem vprašal. "Liam... Prasec me je varal!" je rekla in se me trdno oklepala. V meni je rasla neverjetna jeza do tega kretena. "Kje je?" sem grozeče rekel. Želel sem ga premlatiti, da bi začutil vsaj pol bolečine, katere je bila deležna moja sestra. "Liam, ne bom povedala! Pridi greva." je rekla in me komaj zvlekla do taksija. Zaradi razuma sem popustil. Vedel sem, da bi se čisto lahko zgodilo, da bosta mami in oči prišla pred nama domov. In če bi videla kaj je naredila Christina.. Ni dvoma. Takoj bi jo poslala v poboljševalnico. Tega pa nisem privoščil moji sestrici. Objel sem jo in ji celo pot pustil, da je močila mojo majico s svojimi grenkimi solzami.

~Nekaj minut pozneje~
Stekla sva do dvigala. S seboj sva vlačila več kovčkov. Prispela sva v naše nadstropje in se vrgla na kavč. Staršev hvala bogu ni bilo doma.... Za enkrat. Nenadoma je Christina skočila pokonci. "Listek!"je Zavpila in stekla do mize. "O hvala bogu, tukaj je." je olajšano rekla. Nenadoma sva zaslišala glasove izpred vrat. Vse bližje in glasnejši so bili... Bila sta mama in oče. "Skrij kovčke!" sem siknil proti njej. Ustavila me je. "Ne! Pusti jih kamor so!" je odvrnila. "Ampak..." Časa za ugovarjanje ni bilo več. Skozi vrata sta se prikazala mama in oče. Smeje sta se ustavila in grdo pogledala Christino. Nato so jima oči segle do kovčkov, ki so stali v veži. "Bi kateri pojasnil, kaj se dogaja?" je vprašal očka. Hotel sem odpreti usta vendar me je Chris prehitela. "Kaj se dogaja? Kar sta zahtevala. Spakirala sem prtljago... V New York grem." je rekla. Očetu se je na licu vidno poznalo zadovoljstvo, prav tako mami. Sam si nisem mogel pomagati in debelih oči sem strmel v Christino.
02. november 2012
u107856
u107856
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext čimprej, prosim, hvala!
02. november 2012
Neext
02. november 2012
u106935
u106935
Neeeeeeeeeeeeextttttttttttt
02. november 2012
next
02. november 2012
neeeeeeeeeeext
02. november 2012
u101882
u101882
Neext
02. november 2012
neeeeeeext !
02. november 2012
next
02. november 2012
neeeeeeeeeeeeeext!!!!!!!!!! čim plej plosim in hvala
02. november 2012
next
02. november 2012
neeeeeeeext!!! čimprej!
02. november 2012
u110702
u110702
Neeeeext!

OMG ČUTIM NOVO OBSEDENOST :$
02. november 2012
u40060
u40060
Neext
02. november 2012
u98660
u98660
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttt
02. november 2012
Neeeext
02. november 2012
nexttttttttttttttttt
02. november 2012
next
02. november 2012
u109093
u109093
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext! <3
02. november 2012
u98320
u98320
neeeeext
02. november 2012
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxtttt!!!!!
02. november 2012
neeext!
02. november 2012
next!
02. november 2012
u110196
u110196
next
02. november 2012
u98660
u98660
nnnnneeeeexettt
02. november 2012
Next <3
02. november 2012
Neeeeext
02. november 2012
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeexxxt
02. november 2012
✝ heeei.*
✝ bi kera brala.*?
✝ oprostite ker smetim.*
✝ Łink:
http://www.igre123.com/forum/tema/love-once-and-forever/44460/
02. november 2012
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani