ISKANJE NAJ PISATELJA

Najprej vsem lep pozdrav. Na tem forumu bomo iskali naj zgodbo.
Navodila: Na tem tekmovanju bo več izivov na katerih boste morali dokazati da ste rojeni pisatelji. Na vsakem izivu boste pisali zgodbo z določeno temo, lahko je kar koli, za enkrat se jih naj prijavi 10- 12. z posameznim izivom pa bo ena oseba izpadla.
Prva zgodba bo morala vsebovati besedo čokolada.

js bi se prjavla

prijavljeni:
little flower
anja1
sedaj pa lahko začneta pisati (ni pomebna odližina)
ko bosta morali oddati vama napišem
OK? vse razumljivo?

dolžina*

js bi se prijavla

nekoč je živela čokolada po imenu čokolada in je en dan prišla na igre123 punca z vzdevkom mucaca in je vidla na mojem profilu čokolado in jo je vzela iz računalnika in jo je pojedla in potem jo je boleu želodec ker je pojedla celo milko in je skoraj umrla in potem jo je mama peljala u bolnico in potem je bla tam 9380129789321467489 let in že se je iztekau rok da bo umrla in res je umrla in vsi njeni vnuki čeprav jih ni mela so se spominjali kod dobro tetko marjetko mucaco in ker je umrla zaradi čokolade .
KONEC

hahhaha zelo zanimiva

Js bi tuiii

a lohk odamo??

seveda če hočeš meni se zdi da nihče več ne bo hotel sodelovati. Tako da lahko

ČOKOLADA
Mojca, šestletna pegasta rdečelaska, je navdušeno odvijala papir v katerem je bila zavita posebna čokolada po receptu njenega dedka. Ko je prišla do notranjosti je rjavkasto vsebino dvignila k svojemu nosku, po katerem so kot semena bile posejane pegice, in vdihnila vonj sveže domače okusne čokolade. Zaprla je oči in uživala v trenutku, ko je zanjo na svetu bil le vonj okusne sladice. Nato je čokolado postavila nazaj na mizo in odlomila košček. Pristavila ga j k ustim, počakala trenutek in šele nato zagrizla vanj. Zatem je uživala, ko se ji je košček v ustih kar topil in sproščal čudovit okus. »Ti je všeč moja čokolada, rožica?« jo je iz sanj užitkov zbudil glas njenega dedka Maksa. Maks je bil star gospod, ki pa ni kazal svojih let. Bil je aktiven in zelo skrbel zase in za svoje telo ter tudi duha. Kazal je kakih petdeset let, toda to leto je praznoval že svoj devetinšesdeseti rojstni dan. Mojca se mu je nasmehnila. »Dedi, tvoja čokolada je fantastična. Milka ti ne seže do kolen. Kje si se naučil delati to slastno čokolado?« je zasanjano vprašala Mojca. Maks se je nasmehnil. »Povedal ti bom zgodbo, kako je moj dalnji dalnji prednik izumil to božansko jed. Toda med zgodbo moraš poslušati.« Je rekel in vnukinji postavil pogoj. Mojca je neučakano prikimala. »Čisto tiho bom. Obljubim.« Je rekla in se udobno namestila na star fotelj, na katerem je vedno sedela. Maks je sedel na fotelj nasproti njenega in se zamislil. »No, začelo se je pred davnimi davnimi časi. V nekem nedoločenem mestu je stal veličasten grad. Na gradu je seveda živela tudi kraljeva družina. To so bili pravičen in dober kralj, lepa in modra kraljica, princ, ki je bil odličen bojevnik in princeska, ki je bila takšna kot ti. Bila je lepa, pametna, radovedna in vesela. Stara je bila malce več kot ti. Mislim, da je imela deset let. No, na gradu je živelo tudi veliko raznovrstnih služabnikov. Med njimi tudi pek in slaščičar. To je bil prijazen in reven moški po imenu Roberto. Ko mu je zaradi kuge umrla žena, je sina pričel jemati s seboj na delo. Njegov sin je bil leto ali dve starejši od princeske Marie. Njegovo ime je bilo Tom. In bil je zelo nadarjen slaščičar. Kraljevo družino je vedno navuševal z najrazličnejšimi sladicami ter pecivi. Bil je pravi mojster. Toda, ker brez zapletov zgodbe ni, ima tudi ta zaplet. Tom je bil na smrt zaljubljen v Mario. to je bil v tistem času velik zločin. Princese se niti družiti niso smele z peki in drugumi iz nižjih slojev. Zato se je Tom domislil načina, kako bo princesi dokazal, da jo ljubi, brez da bi ga dobili. Drugače bi ga obesili in njegovega očeta izgnali iz mesta. Samo za Mario je pričel izumljati nove sladke jedi in ji jih puščal v njeni sobi. Minilo je nekaj let. Toda ne več kot pet. oba sta zrasla v čudovita najstnika. Toda skupaj z njima, je rasla tudi ljubezen. Maria se je v skrivnostnega pekovega sina zaljubila. Tom pa je bil le še bolj zaljubljen. Kmalu ji ni več puščal le hrane. Pričel ji je puščati tudi skrivnostna sporočila. Seveda, se ni izdal. Pričel je uporabljati najrazličnejše okuse in barve. Njegove umetnine so bile mavričnega izgleda in okusa. Toda, ko je njegov oče umrl, je za nekaj časa peko dal na stran. Bil je skoraj na tleh. Na tla ga je spravila zaroka Marie in nekega pohlepnega princa. Takrat se je odločil, da bo pobegnil in odšel nekam, kjer ga nihče ne pozna, odprl svojo slaščičarno in živel kot druga oseba. Toda, še prej je hotel svoji ljubezni dati poslovilno darilo. Hotel je da je sladkega okusa, toda, da bo princesa žalostna, ko ga bo jedla. Hotel je da je nova jed sladka in shkrati grenka. Hotel je, da izgleda kot njegovo trpljenje. Zato se je odločil, da ne bo uporabil nobenih barv. Hotel je, da je črno. Takrat je tuhtal in razmišljal, kaj bi lahko naredil. Domislil se je neke noči, ko je pomotoma po tleh raztresel kakav. Kakav bo njegova glavna sestavina. Takoj se je lotil dela. K kakavu je dodal še nekaj drugih sestavin. Pomemben je bil sladkor. Ko je končal je poskusil novnonastalo jed. Bil je presunjen. Bilo je sladko-grenko. Dosegel je svoj cilj. Za kakavovo jed se je moral domisliti imena, saj se je odločil, da bo to njegova speciliteta. Hotel je, da vsebuje težke črke, ki pa ti gredo lahko z jezika. Tuhtal je in tuhtal in premetaval besede. Ua prvi del besede je uporabil vzdevek svojega očeta, Čoko. Potreboval pa je še drugi del. Domislil se je, da bi lahko bil drugi del Rad, saj bi ji s tem povedal, da jo ima rad, toda Čokorad se mu ni zdel vredu. Zato je namesto R-ja uporabil L, kot ljubezen. Toda tudi z Čokolad, ni bil zadovoljen. Poterboval je nekakšno končnico. Zato je uporabil navaden A. a je bil tudi zadnja črka imena Maria. Čokolada se mu je zdelo popolno ime. Jed je tako zavil v najboljši papir, katerega je našel in ga takoj odnesel v Mariino sobo. Vedel, je da je prazna, saj naj bi bila Maria to noč na plesu. Vesel je brezkrbno vstopil v princesino sobo. Čokolado je postavil na stredino postelje in k njej dodal še kratko sporočilo: ''Maria, že skoraj pol desetletja ti nosim dobrote. Ta je zadnja. Upam, da boš srečna. Pek Tom.'' Toda ko je hotel oditi, je k njemu stopila senca. »Tom, vedela sem, da si bil ti.« je slišal reči princeso. Toda preden bi se lahko kakorkoli branil, ga je kot strela z jasnega zadel princesin sladki poljub. Vedel je, da napak ravna, toda vseeno je Marii vrnil poljub. Ko se je njun trenutek končal, je Tom odšel do vrat in se ozrl v čudovito Mario. »Zbogom, princesa. Vedite, da sem vas imel vedno rad.« Je tiho zašepetal in izginil. Odšel je zelo daleč stran in uresničil sanje ter postal slaščičar z svojo slaščičarno in speciliateto- čokolado. Njegovo življenje se je lepo ndaljevalo. Mariino, pa je bilo veliko bolj nesrečno. Tistega večera je pojedla čokolado in doživela sladko-grenak okus. Naslednji dan se je poročila z princem Oktavom in skupaj z njim odšla daleč stran. Njen starejši brat Leonard je zasedel prestol, se poročil, imel otroke in srečno živel do konca svojih dni.« Je svojo zgodbo zaključil Maks. Mojca se je nasmehnila in objela dedka. »kaj pa se je zgodilo z Mario in Tomom. Sta se potem še kdaj videla?« je vprašala. Maks se je zasmejal. »Vedel sem, da me boš to vprašala. Ja, videla sta se. Toda šele čez nekaj časa. Maria se je od pohlepnega skopušnika ločila in poiskala Toma, ki je kot po naključju delal v istem mestu, kot je ona živela. Poročila sta se in tudi onadva srečno živela do konca svojih dni. Skrivnosti recept za Tomovo čokolado, pa se prenaša iz roda v rod. Ko boš dopolnila dovolj let, ti ga bom zaupal in ti ga boš zaupala naprej. Tako to gre. Za zdaj pa lahko le poješ to ploščico čokolade in greš v glasbeno šolo, ker zamujaš.« Je rekel Maks in se zasmejal. »Oh, spet bom dobila kazen. Rada te imam, dedi. Se vidiva kasneje. Hvala za čokolado.« Je hitro govorila Mojca, pobrala svoje stvari z violino vred in stekla v glasbeno šolo. Maks se je zasmejal. »Kako so otroci naivni. Prav ljubki so. Čokolada je moj izum. In Ana se ni nikdar poročila z drugim. Mojca, Mojčica. Zgodba pa je vseeno dobra. Nekoč bo res dobila recept, do takrat pa kar naj vrjame v Toma in Mario.« Se je nasmehnil Maks sam pri sebi in ponosno pojedel še nekaj svojega izuma.

a bo kul??

- book nut +
- anja1
- shutup:3 +
- _FoReVeR♥YoUnG_

lahko
- book nut +
- anja1
- shutup:3 +
- _FoReVeR♥YoUnG_
- sᴡᴀɴᴅᴏʟʟ.ᴀsʜʟᴇʏ

Wwwaaaaaaa ful zanimivo hahaha

no prav

moja zgodba
Nekoč je živela gospa Čokica bila je zelo bogata zato je nekoč kupila veliko čokoladno tipkovnico.
A njen mož je skos govoril "Enkrat ti bo zmankalo denarja in ga neboš več mela"ji je cel čas ponavlav. A ona ni odnehala kupila je še čokoladno fontano.
Naslednji dan je to pokazala možu.On se je na njo razjezil da ji nekega dne res zmankalo denarja in takrat se bosta razšla.In res naslednji dan ji je res zmankalo denarja ,ko je to videla ni hotela povedati možu.A ker je bila tako prebrisana je odšla za veke vekov v mesto Čokoladija in tam začela ponovno služiti denar.