Next
04. marec 2016
u172325
u172325
NEXTT!!!!
04. marec 2016
Neeext (lohk bi tudi vkljucla one direction ma ok )
04. marec 2016
po eni strani ful upam, da se bosta čimprej srečala, po drugi pa ne, ker bo s tem zihor nastau zaplet
it's perfect anyway, nexti ko boš lahk
04. marec 2016
Neeeeext
05. marec 2016
Next
05. marec 2016
Next
05. marec 2016
Next
05. marec 2016
*tisto ko zamudiš dva nexta zaradi šole in vsega, ugh-.-*
vglavnem to je prfektno*O*
Julie se ni skoraj nič spremenla v šoli haha xđ
komej čakam da vidim kak bo ko se bota srečala kje ker me zanima kak bota odreagirala xđ
Mikey the smart one haha
prfektno je*O*
neeeeeeeeeeeeeext*O*
05. marec 2016
*tisto ko zamudiš dva nexta zaradi šole in vsega, ugh-.-*
vglavnem to je prfektno*O*
Julie se ni skoraj nič spremenla v šoli haha xđ
komej čakam da vidim kak bo ko se bota srečala kje ker me zanima kak bota odreagirala xđ
Mikey the smart one haha
prfektno je*O*
neeeeeeeeeeeeeext*O*
05. marec 2016
Next
05. marec 2016
neexxt!!
05. marec 2016
Next
06. marec 2016
Next Next Next Next Next Next Next
06. marec 2016
Next!!! perfektno
06. marec 2016
u196293
u196293
no zdj pa res napiš Next

pa nj bota nazaj skup
neeeeeeeeeeeeeeeeeeext
06. marec 2016
u143259
u143259
Neeext
Ja res morta bit skup
06. marec 2016
hejlaa ;D
najprej bi vam rada povedala; vesel dan ženaa
in dons je torek, torej moram nextat ;D
well, hope you like it

4.

~Julie~

Ne. Zmorem. Več. Ne zmorem. Enostavno mi več ne gre.
Ura je bila štiri zjutraj, jaz pa sem že bila v kavarni, kjer sem delala od štirih zjutraj do pol sedmih zjutraj, potem sem šla v šolo, po šoli sem imela eno uro časa za kosilo, nato pa sem ob štirih popoldne pa do devetih zvečer spet delala. Nisem več zmogla. Nisem imela časa za spanje, nisem imela časa za učenje, negativno sem imela pri šestih predmetih od desetih, niti nisem imela časa za domačo nalogo. Vedno sem bila neprespana in zadnje čase sem samo še jemala tablete, da so me obdržale budno. Nisem več zmogla.
“Julie, osma miza.” sem zaslišala šefico. Zavzdihnila sem.
“Julie, osma miza, Julie deseta miza, Julie to, Julie tisto, Julie vse.” sem si momljala, medtem, ko sem šla proti osmi mizi.
“Dobrodošli pri Zlatem samorogu, s čim vam lahko postrežem?” sem naveličano izrekla stavek, katerega sem v šestih mesecih ponovila vsaj desettisoč krat.
“Z kavo z smetano.” je rekel moški v dvajsetih in mi pomežiknil. Zavila sem z očmi in se odpravila delat kavo. Odnesla sem mu jo in hotela oditi stran, a me je ustavil.
“Rekel sem kavo z smetano, ne pa samo kavo. Ampak lahko se mi pa oddolžiš s svojo številko.” je rekel in mi spet pomežiknil.
“Mislim, da imaš trzljaje v očesu.” sem rekla. Obrnila sem se in odšla po smetano, ko sem ga spet zaslišala.
“Ti boš imela trzljaje v postelji, ko bom opravil s tabo.” se je zasmejal. Nekaj ljudi se je zazrlo proti njemu. Bilo mi je dovolj. Skoraj vsak dan sem morala prenašati debile v kavarni, ampak tale je presegel vse meje. Vzela sem smetano in se odpravila do njega.
“Tukaj imaš svojo smetano bedak, požri jo skupaj z številko, katere ne boš nikoli dobil, debil.” sem rekla in mu vso smetano napacala na obraz. Zakričal je, šefica pa je pritekla do naju. Vsi so naju gledali.
“O moj bog, tako mi je žal, poplačali bomo vam tole, ves mesec boste imeli zastonj pijačo. In ti Julie, tole je bil višek vsega, odpuščena si!” je zavpila.
“Jaz sem odpuščena?! On je začel!” sem zavpila.
“In ti moraš tako delati z strankami?! Sem nimaš več vstopa Julie Adams!” je zavpila šefica.
“Prav! Saj tako ali tako nisem več nameravala biti tukaj!” sem zavpila, si snela predpasnik, ga vrgla na tla in izginila iz kavarne. Bila sem tako jezna, da nisem vedela kaj naj naredim, zato sem se odpravila na manjši sprehod, da bi si zbistrila misli. Spomnila sem se, da ima Alex naslednji dan rojstni dan, zato sem se odpravila do študentskega doma in vzela darilo, ki sem ga kupila zanjo. Kupila sem ji srebrno verižico z obeskom zvezde v prelepi beli škatlici, v kateri je pisalo: ‘najboljši prijatelji so kakor zvezde, ne vidiš jih vedno, ampak veš, da so vedno tu’, parfum, prelepo vijolično obleko in lepe salonarje, ki so pasali zraven k obleki, naročila pa sem ji tudi torto, na kateri bi pisalo: ‘vse najboljše za tvoj 18. rojstni dan’, zraven bi pa bila barbika v ležečem položaju, ter mini wc školjka in pisane mrvice, položene zraven barbike in v školjki. To bi seveda predstavljalo, da bruha, ker se je preveč napila za svoj rojstni dan. Nisem vedela kako sem dobila to idejo in, ko sem poklicala v slaščičarno v Sidneyju in vprašala, če to lahko naredijo, so bili navdušeni nad mojo idejo in rekli, da bo torta poslana na njen naslov, točno na njen rojstni dan, ob petih zvečer.
Počasi sem se odpravila na pošto z darilom za Alex in izpolnila vse podatke tam na pošti, da bi ji lahko poslala darilo. Poslala sem z hitro pošto, tako, da bo naslednji dan že lahko dobila moje darilo.
Ko sem se odpravljala iz pošte, sem pogledala na uro in bila je 6.45.
“O moj bog.” sem zajamrala in hitro stekla v študentski dom, kjer sem vzela šolske stvari, ter se odpravila v šolo.
V razred sem prišla pet minut po zvonjenju in vedela sem, da bom imela probleme.
“Gospodična Adams, spet zamujate.” je rekel profesor matematike.
“Vem, žal mi je.” sem rekla.
“Oh, punca draga. Žal ti je? Vedno ti je žal, ko zamudiš, ampak nikoli ne narediš ničesar, da bi prišla pravočasno na pouk.” je rekel.
“Poskušam.” sem rekla in zavila z očmi.
“Si ravnokar zavila z očmi?” je vprašal. Ja, profesor matematike je bil zelo, ampak zares zelo tečen človek.
“Mogoče sem pa res.” sem rekla in odložila stvari na mizo. Nihče ni upal niti pisniti pri temu profesorju.
“No, če si pa takšna frajerka, pa te naj vidim tukaj pred tablo, kjer boš za oceno rešila nekaj računov.” je rekel in me grdo pogledal. Vedela sem, da sem nasankala. O matematiki nisem imela pojma že na zdravstveni šoli, tole je bilo pa še težje kot tam. Vseeno, da bi ohranila svoj ponos, sem se odpravila proti tabli in vzela kredo. Profesor je nalašč izbiral najtežje račune iz učbenika, ki sem jih morala rešiti. Od petih zelo težkih primerov, sem znala pri prvem primeru rešiti samo prvo vrstico, pa še ta je bila v zadnjem delu napačna.
“Vidim, da le nisi takšna frajerka, kot se delaš. Negativno, Adams, negativno.” je rekel in se mi hinavsko smehljal. Raje sem pogoltnila besede, kot da bi jih izrekla. Vzela sem svoje stvari in se odpravila iz razreda. Nisem mogla zdržati. Neprespanost, je name zares močno vplivala.
“Julie Adams.” sem zaslišala Eleanor, najtečnejše dekle na šoli. Šla mi je na živce, saj je že od samega začetka bila jezna name, ker sem bivša punca Luka Hemmingsa.
“Ne začinjaj. Nisem pri volji.” sem rekla in odprla svojo omarico. Zasmejala se je.
“Misliš, da mi je mar, če si pri volji ali ne? In nočem ničesar začinjati. Hočem ti samo rečti dobro jutro z drugimi besedami. Kurba si, ker si pustila Luka.” mi je pomežiknila.
“O moj bog, šest mesecev je že od tega, dajte mi mir.” sem rekla.
“Zakaj sta se razšla? Zato, ker si kurba in si imela drugega. In sedaj ubožec trpi zaradi tebe. Nič boljša nisi od njegove bivše Aleishe.” je rekla.
“Sploh neveš razloga zakaj sva se razšla. Bi sedaj lahko nehala?” sem jo vprašala.
“Ne, še nekaj ti moram povedati. Ne bo več dolgo trpel, ker bom mu kmalu jaz pomagala pri tem, da te pozabi, ničvredna kurba.” je rekla in se zahihitala. O moj bog, kako bi jo rada mahnila. Zasmejala sem se.
“Ojoj. Ti pa visoko letaš. Si prepričana, da bi Luke hodil z takšno tečno grdo račko?” sem jo vprašala.
“Grdo račko? Prasica, poglej sebe. Te lase imaš tako uničene, da bi iz njih lahko naredila metline ščetine. Oči ti stojijo postrani in nos imaš večji od Eifflovega stolpa. Tvoj stil je nič v primerjavi z mojim.” je rekla. Pogledala sem svoje lase. Niso izgledali kot metline ščetine.
“Zdi se mi, da si opisovala sebe.” sem rekla in se zasmejala.
“Luke je verjetno presrečen, da ni več s tabo. Pred javnostjo se dela, da še vedno trpi zaradi tebe, ampak presrečen je, da mu takšna prasica več ne greni življenja.” je rekla. Tedaj mi je bilo pa dovolj. Dovolj sem imela vsega. Dovolj sem imela šole, dovolj sem imela službe, dovolj sem imela New Yorka. Nisem več mogla zdržati. Vse to se mi je zamerilo in zagabilo. Nisem si več želela biti v New Yorku, želela sem si biti doma. Nisem si želela več poslušati njenih besed. Dovolj sem imela vsega. Zgrabila sem jo za lase in jo začela zabijati v omarico.
“Kaj se pa dogaja?!” sem nenadoma zaslišala nekaj dijakov in profesorjev. Ampak še vedno je nisem nehala zabijati v omarico. Vlekli so me stran, ampak ne vem, od kod sem dobila to moč, da se nisem umaknila, da sem jo še zmeraj zabijala v omarico. Šele, ko sem opazila na tleh mlako krvi, ki se je spustila iz njenega nosa, sem se ustavila in pustila, da me odpeljejo k ravnatelju. Vedela sem, da mi grozi izključitev, a mi je bilo popolnoma vseeno.
“Julie, kaj za vraga je bilo pa to?!” je vzkliknil ravnatelj, ko so mu profesorji povedali, kaj se je zgodilo.
“Izzivala je.” sem rekla naveličano.
“Ne morem verjeti. Pišeš neverjetno odlično in čisto malo ti je manjkalo do tega, da bi poslali tvojo zgodbo na založbo. Lahko bi bila uspešna pisateljica. Ampak ne, ti si se poigrala ravno pred koncem!” je zavpil.
“Malo mi je manjkalo do tega, da bi poslali mojo zgodbo na založbo?! Negativno imam pri šestih predmetih! Nisem se mogla učiti, ker sem zraven šole morala hoditi še v službo! Zadnje mesece, me budno obdržijo neke tablete, od katerih sem že totalno zdrogirana! In poleg vsega, me še vsi spravljajo ob živce z mojim bivšim! Ne zdržim več!” sem zavpila.
“Julie, vse to bi ti popustili. Imela bi popravne izpite, pri katerih bi ti popustili, samo zato, ker si dobra pisateljica. Ampak zadnja dva tedna šole si vse uničila. Saj veš, da te bom moral izključiti, ne?” je rekel.
“Vseeno mi je. Vseeno mi je že za vse. Ni mi mar za to šolo. Nič več mi ni mar. Izključite me. Če me pa ne boste, se bom pa izpisala sama, ker tukaj več ne zdržim. New York ni zame.” sem rekla in odšla iz pisarne. Odpravila sem se proti študentskemu domu, kjer sem si spakirala vse stvari. Z kovčki in z vsemi mojimi stvarmi sem se odpravila iz študentskega doma, predala ključe in se odpravila do letališča. Kupila sem si karto za Sidney.
“Alex, očitno boš dobila še eno darilo. Presenečenje. Mene.” sem šepnila, preden sem se vkrcala na letalo in se po dolgem času prepustila spancu.
08. marec 2016
Neeext
08. marec 2016
Next
08. marec 2016
Next!!!
08. marec 2016
Neeeexxxxtttt
08. marec 2016
Next
08. marec 2016
Next
08. marec 2016
Next!
08. marec 2016
u143259
u143259
Neeext
Jes nazaj v avstralijo gre pa luke je tm to bo omg.....
08. marec 2016
Next
08. marec 2016
omgg, kmal bo isaaca vidla
+ hočem posvečen Next ko se isaac noter pojavi
neeeeeeext!
08. marec 2016
Next
pa PLISSSS naj bota bol Luke pa Julie čim prej skup
08. marec 2016
Neeeeeext
08. marec 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg