msaje5
msaje5
js se brišem iz iger ker nimam čist nč časa pa ta korona oz. šola na daljavo bo še do septembra sori vsi mb sse vidmo drugo leto ko se bom spet prijavila čauuu
P.S. Pred tem bom opozorila še tiste k so moji frendi
byeeee
05. maj 2020
Neext
05. maj 2020
Next
05. maj 2020
Iii, komi čakam. Next
05. maj 2020
52.

Vrata majhne trgovinice so se odprla in oblila me je kurja polt, saj je bilo ozračje v trgovini precej hladnejše kot zunaj na poletnem soncu. Sam je hodil za mano, ko pa sem pograbila prvo razpoložljivo košaro in iz žepa potegnila nakupovalni listek se je odmaknil ter se posvetil preučevanju izložbe z nekaj tehnološkimi napravicami.

Zavila sem okrog vogala polic, ter pričela nabirati sestavine, ki jih bom kasneje potrebovala. Hodila sem kar po vrsti in v košaro polagala moko, pecilni prašek, oreo piškote in še druge sestavine, ki sem jih imela na seznamu.

Čeprav sem imela že skoraj polno košaro, sem zavila še do hladilnika in poiskala smetano za kuhanje. Oboževala sem namreč piščanca v omaki, ki ga nisem pripravila že kar nekaj časa. Seveda je bila lazanja moja daleč najljubša jed, vendar danes nisem imela potrpljenja za njeno pripravo.

Nisem prepričana ali potrebujem očala ali teleskop, vendar sem zagotovo na pravi poti, da nekega dne oslepim. Kar trikrat sem morala vzdolž celega hladilnika in vedno znova sem zgrešila presneto embalažo, ki sem jo iskala. Uspelo mi je komaj v četrto, ko mi je neka starka prekrižala pot in me prosila ali ji lahko podam skuto na zgornji polici, ki jo ni dosegla.

Nisem bila dosti višja od nje, pa vendar mi je nekako uspelo, da nisem zgrmela skupaj z njeno skuto po tleh. Bila sem precej ponosna nase, ko sem ji v enem kosu podala plastično posodico, nato pa hitro pograbila svoj izdelek, preden magično izgine izpred mojih oči.

Poiskala sem še nekaj stvari, nato pa s polno košaro zavila še na polico s čokoladami. Ja, sladkosned v meni ne more mimo svoje ljubezni in tako sem dobre volje pograbila kar dva zavitka čokolade z oreo piškoti, ter se tolažila, da je eden za Valentina.

Počasi sem se že odpravljala proti blagajni in izhodu, ko me je presenetil zvok SMS sporočila, ki ga nisem pričakovala. Košaro z izbranimi izdelki sem položila na tla ter iz zadnjega žepa kavbojk potegnila svoj telefon.

Presenečeno sem odprla sporočilo s priponko, ki je prišlo iz neznane številke. Pripravljena, da odpišem »prišlo je do pomote«, presenečeno zazijam v fotografijo sebe pri policah s sladkimi stvarmi. V trenutku me zgrabi panika, da zaprem svoj telefon, ga položim kar na vrh košare ter skoraj stečem do Sama, ki se na srečo nahaja točno tam, kjer sem ga pustila.

»Si pripravljena,« me vpraša, ko me zagleda. Zadihana mu pokimam v odgovor in se nehote zazrem čez svojo ramo. »Amanda, je kaj narobe?« vpraša in me pozorno opazuje.
»Ne, zakaj bi bilo?« skomignem z rameni ter stopim proti blagajni.
»Zadihana si, kot bi ravnokar pretekla najmanj maraton, pogleduješ čez ramo ter daješ občutek, da se ti mudi,« odvrne in ujame moj korak.
»Ne, nič ni narobe,« prepričujem bolj sebe kot njega, ko polagam izdelke na tekoči trak.
»Prav,« se strinja in s tem je najin pogovor zaključen.

_____________________________________________________________________________________________

Uživajte v branju!
13. maj 2020
Neeeext
13. maj 2020
Neext
13. maj 2020
Mogoče je njen oče poslal koga? Ali pa je Julian.

Next
13. maj 2020
Next
14. maj 2020
Next
14. maj 2020
53.

Besno sem v posodo zmetala še zadnje svari in vklopila mešalnik. Kako je izvedel, da bom v točno tisti trgovini? Zajel me občutek, da me je oseba na drugi strani neznane številke že nekaj časa spremljala kot senca. Mogoče sem celo vedela kdo je.

Misel je vodila k eni, ta k drugi in naprej, dokler ni mojega razmišljanja zmotila dlan na mojem pasu. Prestrašeno sem poskočila in se zasukala, da sva si z Valentinom stala iz oči v oči.

Na obrazu mu je pisalo, da je jezen, vendar me je naslednji trenutek potegnil korak naprej, ter me močno stisnil na svoj prsni koš. V hipu sem se sprostila in svoje roke ovila okrog njegovega mišičnega telesa.

Naslednjih petnajst minut sva samo stala tam in uživala v ozračju, ki naju je obdajalo. Zmotil naju je alarm, ki je oznanjal, da je pecivo pečeno, čeprav nisem bila čisto prepričana, kdaj sem ga položila v pečico.

Stopila sem na prste in mu pritisnila lahek poljubček na vrat, tik pod njegovo desno uho. Presenečena nad njegovim odzivom, ko je rahlo zasopel mi je dal zagon, da bom naslednjič lahko še malce drznejša. Še malce bolj sem stopila na prste, da sem skoraj dosegla višino njegovega ušesa, nato pa mu zašepetala: »Moral me boš izpustiti, če nočeš, da te za kosilo čaka zasmoljena torta.« Nato sem se umaknila nekaj centimetrov nazaj, da sem videla njegov obraz.

Sklonil se je k meni in njegov pogled mi je povedal, da ima nekaj za bregom. »Če se ne bi tako zagnano obešala po meni, bi vedela, da sem te izpustil že pred nekaj minutami,« reče in se mi po vražje nasmehne.

V hipu me zajame rdečica, zato se odločim, da se ne bom podajala v besedni dvoboj z njim, saj bi zagotovo izgubila. Nataknila sem si debele rokavice za peko in odprla pečico. Val vročega zraka mi je udaril v obraz in me za hip zmedel, nato pa sem se zbrala in pladenj odložila na lesen podstavek na pultu.

»Zelo dobro diši,« mi šepne Valentino, ko se mi spet prikrade za hrbet in me rahlo objame od zadaj. Očitno mu je to postala že navada, ki pa me ne moti preveč. Pravzaprav mi je zelo všeč, vendar nimam niti najmanjšega namena, da bi mu to priznala.

»Hvala,« odvrnem na njegovo pohvalo in se s hrbtom naslonim na njegov prsni koš.
»Upam, da nisi jezna, ker bo to predzadnja sladica danes,« me nenadoma preseneti z izjavo.
»Kako to misliš?« vprašam in se poskušam obrniti v njegovem objemu, vendar je okrepil svoj prijem in mi onemogočil gibanje.

»Ker imam v mislih nekaj veliko boljšega.«

_____________________________________________________________________________________________

Tako, pa sem spet z vami. Norišnica v naši hiši se je malce polegla in končno vam bom lahko namenila svojo pozornost. Do naslednjič and hope you like it!
01. junij 2020
Next
01. junij 2020
Super! Next
01. junij 2020
Next
01. junij 2020
Neext
02. junij 2020
Next
02. junij 2020
neeext
03. junij 2020
54.

Sedela sva za pultom in jedla še zadnje grižljaje najinega kosila. Po mislih se mi je kar naprej premetaval stavek, ki mi ga je izrekel. 'Upam, da nisi jezna, ker bo to predzadnja sladica danes.' Mar imava v mislih isto zadevo?

Zaključil je pred mano in si vzel čas, da me je opazoval. Spremljal je vsak moj gib in koža se mi je naježila na mestu, kamor je bil usmerjen njegov pogled. V meni je naraščala napetost, ki jo nisem mogla nikakor zaustaviti in zavedala sem se, da sem pogubljena.

Valentino si je razrahljal kravato in srknil požirek belega vina, ki nama ga je že prej natočil v kozarca, čeprav sem mu nasprotovala. Moja toleranca alkohola je bila skoraj na ledišču vode in nekje globoko v sebi sem vedela, da zdaj ni pravi trenutek za popivanje. Tako sem se kozarca komaj dotaknila, on pa je spil še zadnji požirek, vstal in se sprehodil okrog kuhinjskega otoka.

Postavil se mi je za hrbet in svoje dlani položil na moja ramena. Prepustila sem se njegovemu dotiku in uživala v čutnih krožnih gibih, ki jih je vtiral v mojo kožo.
»Si zaključila?« me tiho vpraša in od mešanice strahu in pričakovanja iz sebe ne spravim niti najmanjšega zvoka. V odgovor mu nemo prikimam ter mu pustim, da me potegne na noge.

Obstala sem na mestu in na vso moč upala, da me bodo noge še držale pokonci, nato pa so mi zavest preplavili spomini na Valentinove odzive, ko sem si dovolila nekaj predrznosti. Ti so me naredili veliko pogumnejšo in pograbila sem priložnost, ki se mi je ponudila.

Stopila sem na prste, se na pol naslonila na njegov prsni koš ter mu pritisnila poljub na ustnice. V hipu je poglobil poljub in prevzel nadzor nad vsem dogajanjem. Ozračje okrog naju se je precej segrelo, napolnilo s sladkim pričakovanjem in življenjem tistem v trenutku.

Prekmalu je prekinil poljub in mi z nizkim, hrapavim glasom rekel: »Pridi.« Ponudil mi je roko, ki sem jo v hipu sprejela in skupaj sva se podala v zgornje nadstropje, do konca hodnika, ter se za trenutek ali dva ustavila pred vrati njegove spalnice.

»Prepričana, da si želiš tega?« me previdno vpraša. »Zdaj je še čas, da si premisliš.«
»Ne bom se premislila Valentino,« odvrnem in nekoliko močneje stisnem njegovo dlan.
»Potem pa pridi,« so zadnje besede preden me dvigne v naročje, da od presenečenja vzkliknem, on pa se na ves glas zakrohota.

Na tla me je postavil tik pred posteljo, nato pa se postavil tik pred mano. Lice sem prislonila na njegov prsni koš in lahko sem čutila njegov hitri utrip. Njegove roke so se me dotikale povsod, da sem kmalu izgubila razum, ko pa sva se zakopala med posteljne rjuhe sem vedela, da naju je zapustila pamet. Lahko rečem samo, da je zagotovo natančno vedel kaj počne.

Le za trenutek sta najini srci bili v skupnem ritmu, le za trenutek sva skupaj letela nad vsem in tisti trenutek sva bila pomembna samo midva. Kaj vse bi dala, da bi ta trenutek trajal večno.

Valentino se je odmaknil, se ulegel poleg mene in si pod glavo popravil blazino. Nisem vedela, kaj naj naredim sama s seboj, zato sem se obrnila stran ter zaprla oči. Okrog pasu sem začutila njegov dotik, ko me je povlekel bližje k sebi in me objel tik preden sem potonila v drugi prostor napolnjen s sanjami.

_____________________________________________________________________________________________

Uživajte v branju!
03. junij 2020
Bravo. Res dobra zgodbica. Z veseljem jo bom brala. Next.
04. junij 2020
u344235
u344235
hejjjj
prosim a bi lahko prosili za Next na temu forumu. ty
https://www.igre123.com/forum/tema/he-a-a-k-er-(-a-hora-ff.)/62336/
04. junij 2020
u344235
u344235
Next
04. junij 2020
Next!
04. junij 2020
Next!
04. junij 2020
Next
04. junij 2020
55.

Zjutraj me je predramila svetloba, ki je pronicala skozi svetle zavese, ki so zastirale ogromno okno. Počasi sem odprla oči in na pol pričakovala, da bom poleg sebe našla še spečega Valentina, vendar je bila postelja poleg mene prazna.

V hipu sem skočila pokonci popolnoma budna in že v naslednjem trenutku pobirala svoje stvari po sobi in se naglo oblačila. Skozi vrata prostora sem se pognala kolikor hitro sem uspela, nato pa se vrgla na svojo posteljo, čim so se vrata malo naprej po hodniku zaprla za mano.

V meni je naraščalo razočaranje in tisti presneti občutek obupa, ki se ga nisem nikoli znala otresti. Postavila sem se na noge in si obrisala solzo, ki mi je spolzela po licu. Tako lahko pa me že ne bo spravil na kolena, vendar mu zagotovo ne bom nikoli več slepo zaupala.

V predalih sem poiskala svoja oblačila in odšla v kopalnico. Prha bo že opravila svoje delo.

Še z mokrimi lasmi sem se podala v spodnje nadstropje in v kuhinji poiskala svoj telefon, ki sem ga včeraj pozabila spodaj. Pričakalo me ni nobeno novo sporočilo, ko pa sem z očesom oplazila digitalno uro me je zgrabila panika. Spala sem skoraj štirinajst ur!

V omarici sem poiskala prepečenec in si ga namazala z marmelado, med jedjo pa brala novice na raznih socialnih omrežjih. Ko sem vse videla in v mislih prekomentirala, sem se zamislila in si poskusila domisliti plan za danes.

Zagotovo sem imela namen iti v službo, po tem pa sem nameravala priti k Valentinu samo po svoje stvari. Tako ali tako je čas, da se vrnem nazaj v svoje malo zatočišče, kjer sem preživela zadnjih nekaj let.

V glavi sem že delala seznam stvari, ki jih nikakor nisem smela pozabiti, med tem pa si obuvala svoje nizke, črne allstarke in v torbico zmetala še nekaj stvari, ki sem jih nujno potrebovala v službi in se namenila proti vhodnim vratom, čeprav sem zamujala že dobro uro in pol.

V predalu omarice, ki je imela svoje mesto v predsobi, sem poiskala ključe avtomobila, ki mi ga je dal v uporabo Valentino odkar je imela mojega še vedno v lasti mestna policija. Spustila sem se po stopnicah in sklenila, da se moram kmalu pogovoriti z vodjo preiskave, saj bom kmalu potrebovala svoj avtomobil.

Uživala sem v vožnji po skoraj praznih ulicah in se na cilj pripeljala skoraj deset minut prej kot običajno. Parkirala sem avtomobil v eni izmed parkirnih hiš v bližini podjetja, ter se podala proti zgradbi, ki me je skoraj malo plašila.

Komaj sem uspela pozdraviti Stevena, starega vratarja, ko je do mene že prijadral klic. Glas pa sem dobro poznala in v hipu mi je postalo jasno, da se mi ne piše nič dobrega.

»AMANDA!«

_____________________________________________________________________________________________
05. junij 2020
O joj. To pa ne bo dobro...
Next.
06. junij 2020
Neext
06. junij 2020
Next
06. junij 2020
Next
06. junij 2020
Next
06. junij 2020
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani