Next
04. november 2016
u189558
u189558
Next
05. november 2016
u217566
u217566
''O, moj bog, Anja! Si cela?'' Glas mi je bil znan in zamežikala sem ven iz težke teme, ki je tiščala name in grozila, da ji bom podlegla.
''Ja,'' sem zagodrnjala in se poskusila spehati v sedeči položaj. Od bolečine v trebuhu sem zastokala. Nad mano je klečala mama in z gnusom gledala v mojo roko. Tudi sama sem jo ošinila s pogledom – in ugotovila da se je močno oklepa druga. Pogledala sem obraz. Bil je Žiga. Mirno je ležal, iz ust mu je tekla kri. Stresla sem ga za ramo. Še vedno se ni ganil. Prizor je bil grozen. Vse okoli nas je po zraku letel umazano siv pepel, po tleh so bile razmetani kosi stavbe…
''Mami, kaj se je zgodilo?'' Glas se mi je tresel.
Ugriznila se je v ustnico. ''Mislimo da je bila bomba. In kjer je ena, tam…''
''Je po navadi še druga,'' sem jo šepetaje dopolnila.
Pokimala je. ''Morava iti.''
''Ampak kaj pa on?'' Kot, da mi ga bodo vzeli, sem se ga še močneje oklenila.
''Verjetno je mrtev.'' Mamin glas je bil ledeno mrzel in oblila me je zona.
''Ni! Ne more – ne sme – biti! Preveri mu srčni utrip, zdravnica si!''
Mama je z vzdihom pokleknila k njemu in mu položila prst na žilo na vratu in oči so se ji olajšano zasvetile. ''Živ je, nič mu ne bo. Ostali bodo poskrbeli zanj, midve pa morava iti.''
Odkimala sem. ''Ti kar pojdi. Jaz bom ostala tu in pomagala. Dovolj sem stara.''
Očitno je po mojem tonu in blesku v mojih očeh ugotovila, da si ne bom premislila. Pokimala je in mrknila.
Nekdo zraven mene je zahropel in zakašljal. Sunkovito sem se zasukala. Ja, bil je buden. Bledo se mi je nasmehnil. Ko sem poskušala vstati me je zopet tako zabolelo v trebuhu, bokih, da sem se sesedla.
''Si okej?'' je vprašal. V drugačnih okoliščinah bi se nasmehnila ob njegovem piskajočem glasu.
Potrkalo je po vratih moje sobe. ''Naprej,'' sem se zadrla.
V sobo je vstopil moj oče. ''Pridi Liza, večerja je. Nekaj moraš jesti.''
Odkimala sem. ''Nisem lačna.''
''Poslušaj, Liza. Tako se to pač ne more nadaljevati. K psihiatru boš morala iti.'' Njegov glas ni dopuščal ugovorov.
Zavzdihnila sem in vstala. ''Saj že grem.'' Raje to, kot da bi morala iti k psihiatru. Raje vse.
****************************************************************************************************************
mnenja, teorije?
06. november 2016
u217566
u217566
Napaka, med ''Si okej?'' je vprašal. V drugačnih okoliščinah bi se nasmehnila ob njegovem piskajočem glasu.'' in ''Potrkalo je po vratih moje sobe. ''Naprej,'' sem se zadrla.'' bi moral biti razmak dve vrstici.
06. november 2016
u215804
u215804
Next ful dobro
06. november 2016
u215639
u215639
Next
06. november 2016
u214431
u214431
Neeeeext
06. november 2016
u189558
u189558
NEXTt
06. november 2016
Next
06. november 2016
u217566
u217566
nobene teorije?
06. november 2016
u217566
u217566
Pišem še eno zgodbico, in bila bi res vesela, če bi jo vsaj pogledali
Prolog je tukaj:
''Smrt ni najhujše, kar se ti lahko zgodi.'' Njen glas je bil hladen in v njegovo srce se je zabadal kot nož.
''Prosim te,'' je dahnil. Oči so se ji nevarno zasvetile in zarežala se je. Nasmeh je razkril njene okrvavljene zobe. Nagnila se je k njemu in mu s dolgimi podočniki oplazila vrat. Zadrhtel je. ''Prosim,'' je ponovil, a ni izgovoril do konca. Začutil je blago bolečino in hip zatem je padel v omamo, ki je prišla s vampirskim ugrizom...
Link pa tu: https://www.igre123.com/forum/tema/i-ll-find-you.../189651/
Hvala ze unaprej
06. november 2016
u193768
u193768
Neeeext
06. november 2016
u212052
u212052
Next
08. november 2016
Next
08. november 2016
u216661
u216661
Next+ nova bralka
09. november 2016
u217566
u217566
imam veliko dela, zto nexta pomoje se niti jutr ne bo :/ zau mi je
09. november 2016
u215961
u215961
Next
10. november 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani