ne skrbi, ne bodo
22. maj 2011
HA!!!!!..... xDD
23. maj 2011
gdaj bojo ocene?
24. maj 2011
sorri, da nisem tk dolgo napisala ocen, bojo takoj...
24. maj 2011
****************************************OCENE**********************************************************

The_Emo_Me - 10 točk

sweetvam.love- 10 točk

Metiii xx- /
********************************************************************************************************
izpade Metiii xx
zmagovalka pa je
.
.
.
..
..
..
.
.
.
.

..
.

.
.
.
.
.
.
.
.
..
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
ker se nisem mogla odločiti katera je zmagovalka vaju čaka še en izziv
hehe!!
24. maj 2011




8. izziv!

heii, dekeleti! sedaj pa je na vrsti res zadnji izziv. spet bosta lahko napisali poljubno zgodbo. vsebovati mora naslov, uvod, jedro in zaključek. dolga naj bo eno stran in pol.

časa imata do: ponedeljka 30.5.2011 (časa imata veliko, ker me nekaj časa ni doma).

love, nina< 3
24. maj 2011
7.izziv! **
24. maj 2011
oii mam zdeii nou acc pa bom s tega napisla ta zadni izziv xDD
28. maj 2011
okej
29. maj 2011
a loh napišem jutr? in logde mi n bo ratlo eno stran in pou.... seii če ne se bom potrudla xDD
P.S.: gaja čim prei nexti zgodbice xDD
30. maj 2011
se strinjam z SoMe ... se bom potrudila, da napišem danes, ampak dvomim, da mi bo uspelo, zato bi bila zelo vesela, če rok podaljšaš do ju3
30. maj 2011
okej
31. maj 2011
POLJUBNA ZGODBA:
Življenje je težko. Pa to itak povejo v vsakem filmu. In vi se gotovo strinjate. Življenje je bedno. Tudi tega se precej sliši- sicer ne toliko kot tisto drugo, a tudi to je popularno. Kaj pa, če vam rečem, da obstaja kraj, kamor se lahko zatečeš pred vsem tem? Večina mi ne bi verjela. Večna tega ne zna. Vsak pa zna sanjati. Seveda si sanj velikokrat sploh ne zapomni, a to ni tako pomembno. Pomembno je to, kako vsak sanja. Nekdo večino sanja, da leti, nekdo, da pada, nekdo, da se poljublja... Jaz ne spadam v nobeno kategorijo od naštetih. Pa to ne pomeni, da sem kakšna posebnica... No sem, a ne na tak način. Nisem jaz tista, ki je posebna, ampak moj obesek. To se vam gotovo zdi smešno. Ha, še meni se je zdelo, ko sem to ugotovila. Zakaj je obesek tako pomemben? Recimo mu talisman. Ja! Točno to! Je moj talisman, z njegovo pomočjo med spanjem potujem v... Ah, ne morem vam povedati. Pa saj bose izvedeli potem. Lahko vam povem, da je tam svet še kako resničen. Čeprav boste rekli, da so sanje, so najboljše sanje mojega obstoja, kaj mojega- človekovega! In poleg tega se v Italijo (ups! Pa sem se izdala... No, ne še čisto...)... Ah, kako naj to razložim? Je kot....
Nekdo je pritekel do mene in se zaletel vame, da je oba odneslo v vodo. "Leah, ubila te bom!" sem vzkliknila, ko sem glavo pomolila iz vode. Sestrino hihitanje mi je šlo skrajno na živce. "Če si bila pa tako zamaknjena," se zareži. Iz grla mi je spolzel zvok podoben renčanju. "Pomiri se," reče in spleza iz bazena. Napoti se proti najinim brisačam. Hitro ji sledim. Namršči se in se zastrmi v mojo brisačo. "Kdo ti je to dal?" me vpraša. "Amm.... Kupila sem jo, saj veš, ko smo šli v Benetke," ji pojasnim in iz rok iztržem srčasto verižico. Pazljivo si jo zavežem okrog vratu. "Podobna je tisti pri titaniku," se je nasmehnila. Res je bilo. Srček je bil prosojno moder, a je visel na preprosti vrvici. "Koliko je vredna?" me vpraša. "Milijone," odgovorim, kar je bilo tudi res. Namršči se. "Mi jo prodaš?" zasmeje se, ko se zdrznem. "Nimam ravno milijonov ampak.... Dam ti 5 evrov," reče. Odskočim, ko seže proti obesku. "Daj no, gotovo je stala samo kakšen evro in pol." Spet tiho zarenčim. "Ne dobiš je!" rečem kar malo prenaglas. Tokrat odskoči ona. "Tečka," sikne. Brezbrižno skomignem z rameni in hočem nazaj v bazen, ko mi nastavi nogo. Spotaknem se in ob padcu z glavo zadenem ob rob zidka. Vse se stemni.
Spet odprem oči. "Dame in gospodje! Naša predraga Alice je že nazaj!" primem se za glavo in zastokam. "Utihni Mark," rečem in poskušam zbistriti misli. "Sem misli, da bo trajalo vsaj do jutra," reče in privzdigne obrvi. "Ampak ni, Leah me je ob bazenu spotaknila, mislim, da sem v nezavesti." Mark se prešerno zasmeje. "Lucien bo navdušen ko bo to slišal," Zavijem z očmi. "Ni tako nadležen kot ti!" vzkliknem. "Mogoče sem nadležen, a ne živim svojega življenja samo, da se vrnem sem!" odgovori. "Mark ti praktično živiš tu! Vedno ko sem tu, si tu tudi ti!" odvrnem in vstanem z majhne postelje. "Ja, ampak jaz si to lahko privoščim, saj imam spalno motnjo (v resničnem življenju je gotovo zguba). Zaspim kadar hočem, pa nima nihče nič proti," nasmehne se in pogleda na ročno uro, ki tu tako ali tako ne deluje. "Čas da grem," dramatično se prikloni in izgine. Zavzdihnem. "On pa res zaspi v sekundi," rečem sama pri sebi. Odprem vrata male sobice/hiške in stopim v hladen nočni zrak. "Komaj čakam, da vidim Kiele," rečem sama pri sebi in se odpravim proti veliko večji in premožnejši hiši (še dobro, da nikjer ni bilo nikogar,"
"Hej, Kiele!" takoj pozdravim postavno blondinko in se ji nasmehnem. "Hej! Tebe pa že dolgo nisem videla," reče in se zasmeje. "Vsak dan sem tu," odvrnem. "Vem, a imam preveč dela, da bi te prišla pogledat," premeri me s pogledom. "Če te Luigi vidi tako skoraj nago korakati okoli te bo ubil," reče in se nasmehne. "Ups, žal mi je!" reče Lucien ko odpre vrataa in me zasači v kopalkah (za tisti čas sem bila preveč razgaljena). Zavijem z očmi. "Nekaj ti bom posodila," reče Kiele in se obrne proti omari. "Hej kje je Mark!" začudeno vzklikne, ko nihče ne reče nič zajedljivega. "Šel je," odvrnem. "Še dobro! Sovražim ga, ves čas samo govori," reče in mi poda belo obleko in belo masko (po 15 letu so morale vsa dekleta svoje obraze skrivati za maskami, da kakšna po lepoti slučajno ne bi prekosila cesarice- vem vse je pomešano). "Saj bom takoj šla," rečem med tem, ko se oblačim, "Veš, trenutno sem v nezavesti," rečem in se nasmehnem. "Lahko vstopim?" vpraša Lucien. "Ja," rečem in se nasmehnem, ko se skozi vrata pokaže njegov čedni obraz, z srčkano razmršenimi rdečkasto-rjavimi lasmi. "Koliko časa sem že tu?" vprašam. "Ne veliko," odvrne. "No vseeno grem. Obleko bom odnesla kar s sabo, če nimaš nič proti," se nasmehnem. Pokima. "Vzemi," reče. "Adijo Lucien, ciao Kiele," rečem in hitro stečem skozi vrata proti majhni hiši/sobici, da bi odšla. Ko vstopim odprem škatlico uspavalnih tablet in eno vržem v usta. Uležem se. Tableta hitro začne prijemati in potonem v globok spanec.
Odprem oči in začutim močno svetlobo. Nekaj trenutkov potrebujem, da se zavem okolice. Ne, to že ni prav! Razgledujem se po sobi, v kateri sem bila preden sem zaspala. "Kaj za vraga..." dahnem. In seveda je tu Mark. "Kaj je?" me vpraša. "Jaz.... Ne.... Ne morem priti nazaj.... Zaspala sem in.... In zdaj sem tu..." zmedeno odvrnem. Naenkrat iz Markovega obraza izgine vsa barva. "P-poglej, če imaš senco," zamrmra. Sem mrtva? Hočem reči, je bil udarec dovolj močen, da me je ubil? Zaprem oči in roko pomolim pred malo okence. Mark zgroženo vdihne. Ko odprem oči vidim senco. Čisto pravo senco, ki je ne bi smela imeti, ko pridem sem. "Ne," zastokam. "Greva k Lucienu," reče Mark.
"Ojej," dahne Lucien, ko vidi kaj se je zgodilo. "Žal mi je," reče Kiele in- tako kot jaz komaj zadržuje solze. "Mrtva sem? Ne morem nazaj?" vprašam in po licu mi spolzi solza. "To je... Naredil ti bom nov talisman, šla boš pogledat, kaj se je zgodilo," reče Lucien in gre. "Žal mi je," tiho reče običajno cinični Mark. "Tu lahko zaživiš novo življenje!" me miri Kiele. "Ampak jaz nočem tega! Hočem tisto prej! Kjer imam sestro in starše in sorodnike in prijatelje," hlipam. "Tudi tu imaš prijatelje," reče Mark in čez ramena objame Kiele. "Ampak to ni dovolj," Vidim lahko kako se zdrzneta. Ampak na to ne morem misliti, ker v tistem trenutku vstopi Lucien. "Tako hitro?" ga hlipaje vprašam. "Bil je že skoraj narejen," reče in mi v roke potisne popek povoščene vrtnice. "Pojdi pogledata," reče in se žalostno nasmehne. Pokimam. "Izvoli," reče Mark in mi poda uspavalno tableto. Pojem jo in ležem kar na Kielino posteljo. Kmalu zaspim. Pojavim se v WC kabini. Ko stopim ven opazim, da sem v ogromnem nakupovalnem centru. Odpravim se do izložbe, v kateri je polno televizorjev. Novice. Opazujem resnega novinarja, ki stoji ob nekem bazenu. Stresem se. "... In tako se je mala šala spremenila v smrtno tragedijo komaj šestnajstletne Alice Campbell, družini želimo iskreno sožalje..."
In tako je bilo. V bežnem trenutku v mojem svetu nisem več obstajala. Izginila sem, brez da bi se tega sploh zavedala. Ampak imela sem tudi drugi svet, v katerem sem našla nov dom. V katerem sem lahko začela znova...
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
upm d j ok ;P
31. maj 2011
v redu je, še sweetvam.love more napisat...
31. maj 2011
evo me!! ob polnoči in nekaj
__________________________________________________________________________________
Sprehajala sem se po ulici. Vedela sem, da mi sledijo. Povsod so bili in nisem jim morala ubežati.
'Presneto!' sem si mislila. 'In če pomislim, da pride danes moja družina na obisk.' Zagodrnjala sem. Nič. Očitno bom morala počakati, da opravijo, sicer se jih ne bom rešila. Ustavila sem se, na obraz pa si narisala najprijaznejši nasmešek, ki sem ga premogla. Obrnila sem se. Bili so trije. Dva fanta in ena ženska. Fanta sta imela v rokah fotoaparat, ženska pa megafon.
"MayLin! Lahko naredimo samo nekaj fotografij za revijo in kratek intervju?" me je vprašala ženska.
"Seveda. Lindsey si kajne? Urednica revije NewsFromFamous?" sem jo prepoznala.
"Ja." je bila navdušena. "Torej, začneva kar z prvim vprašanjem?"
Pokimala sem. Fanta sta me med tem nepresano fotografirala. To me je nekoliko živciralo.
"No, dobro." Na megafonu je pritisnila tipko za snemanje. "Kako si se počutila med snemanjem svojega novega, in prvega, filma The dreamy night? Kako je bilo igrati ob tako znanem igralcu kot je Collin Dew, ti pa si ... amaterka?" Podarila mi je nasmešek.
"Bilo je enkratno." Vedno sem govorila resnico, ali vsaj delno resnico. Sem pa tudi veliko stvari zadržala zase. Predvsem o meni in moji družini. "In, seveda, Collin je čudovit. Veliko sem se naučila od njega. Odličen igralec je in tudi prekrasna oseba."
Lindsey je živahno kimala. "Kaj pa kemija med vama? Kot vemo sta v filmu zaigrala kot par. Je tudi v resnici preskočila kakšna iskrica?"
Zasmejala sem se. "Ah ja, to me zadnje čase vsi sprašujejo. Ne. Ni preskočila iskrica. Z Collom sva le zelo dobra prijatelja."
Nejeverno me je pogledala, vendar se je odločila, da mi, raje kot da se spušča v debato o tem, postavi novo vprašanje. "Še zadnje vprašanje. No v bistvu ni ravno vprašanje, ampak bralci želijo izvedeti kaj več o tebi. Bi nam lahko kaj povedala."
Namrdnila sem se. "No, stara sem 18 let. V Ameriko sem prišla študirat, vendar sem se na koncu odločila, da raje preizkusim srečo v igralstvu, saj me je ta poklic že od nekdaj veselil. Na prvem kastingu mi ni uspelo, nato pa sem poskusila pri filmu The dreamy night in kot vidite mi je uspelo."
"Kaj pa si želela študirati?" je hitro dodala.
"Psihologijo," sem kratko odgovorila. "Je to vse? Me danes ne boste več zasledovali?"
"Tega ne morem reči," se je zvito nasmehnila.
"Kaj pa če skleneva dogovor? Povabite me v svojo oddajo, kjer boste z mano na dolgo in široko debatirali o različnih stvareh, vi pa me v zameno do naslednjega petka pustite pri miru?" Vedela sem, da jo podkupujem, vendar nisem imela druge izbire.
"Prišla bi v našo oddajo? Bili bi prva oddaja, ki bi te gostila, prva pri kateri bi sprejela ponudbo!" Bila je navdušena, vendar sem videla, da ima tudi ona en pogoj. "Pa bi odgovarjala po resnici? Bi na vsa vprašanja odgovorila?"
Zamišljeno sem jo pogledala. "Zagotovo ne na vsa, vendar bi se potrudila."
Nekaj časa me je opazovala, nato pa prikimala. "Dobro. Dogovorjeno." Obrnila se je k paparacijema, ki se niti zdaj nista ustavila slikati. "Gremo fanta! Pustimo punco pri miru." Pogledala me je. "V torek je oddaja. Pričakujemo te." Nato se je obrnila in odšla.
Prijazna punca, sem si mislila sama pri sebi, med tem ko sem hitela proti mojemu majhnemu apartmaju, kjer sem živela. Na srečo je bila lastnica že zelo v letih, zato si ni niti zapomnila mojega imena (seveda pravega), kaj šele, da bi vedela, da sem igralka.
"Gospodična Paulina!" sem jo pozdravila, ko sem jo zagledala, kako me čaka pred vrati.
"Gospodična študentka! Vaša družina je že prišla!" je veselo pozdravila.
"Že? Mislila sem, da me bodo poklicali, ko bodo pristali," zmajala sem z glavo. "Gotovo se je tega spomnila Tina."
"Povabila sem jih na čaj. Vstopi tudi ti," me je povabila.
In tako sem vstopila. V majhni dnevni sobi so se na kavču stiskali člani moje družine. Oče Alex, mama Viktorija in seveda moja sestra Tina.
"Ljubica!" je vzkliknila mama, ko me je zagledala in me stisnila v močan objem. "Tako dolgo te že nismo videli. Pet mesecev je res preveč."
"Mislim, da se vsi strinjamo s tem Viki," je pritrdil oče in me tudi on objel.
Na koncu je prišla na vrsti Tina. "Presenečenje!" se je zasmejala. "Toliko mi moraš povedati," mi je zašepetala.
"Kako gre šolanje?" je vprašala mama.
"Super," sem se zlagala. "Seveda nimam samih desetic, vendar so ocene vseeno v redu."
"To je moja punca," se je zasmejala.
Tako smo se pogovarjali do večera. Seveda v angleščini, da nas je gospodična Paulina razumela. Šele zvečer sva s Tino imeli nekaj časa zase.
"Torej, kako gre tvoje filmsko življenje?" je z zanimanjem vprašala.
"Super. Si videla triler, ki napoveduje film?"
"Veš da sem. Ves čas iščem novice o tebi." Zasmejala se je.
"Misliš, da me je kdo prepoznal?"
Zamišljeno me je pogledala. "Lahko bi te. Ampak v filmu imaš na srečo rdeče lase,takrat ko so te nazadnje videli, pa si bila blondinka. Še jaz sem te komaj prepoznala, ko sem te videla. No, dvomim, da te bo kdo prepoznal." Za nekaj trenutkov je nastala tišina. "Ne razumem, zakaj nikomur ne poveš, za svojo kariero. Še mama in oče ne vedo."
"Nočem, da bi se paparaci vtikali tudi življenja moje družine."
"Mogoče jih ne bi motilo," je zlobno namignila.
Nejevoljno sem zmajala z glavo. Nato pa sem se nasmehnila. "V torek imam intervju."
"Res?!"
"Saj me boš prišla gledat, kajne?"
"Seveda. Naš zadnji dan tukaj, bom preživela z mojo sestro."
*
In tako sem zdaj tukaj. Sedim na stolu in čakam, da se oddaja začne.
"3, ... 2, ... 1, ... SNEMAMO!" sem zaslišala. Takrat se je Lindsey obrnila k meni, me pozdravila, povedala, kar je znanega o meni in začela postavljati. Najprej v zvezi z filmom, ki bo kmalu prišel na velika platna. Na ta sem odgovarjala skoraj samodejno. Komaj sem pomislila, preden sem odgovorila. V zadnjih 15 minutah pa so se začela prava vprašanja.
"Kako ti je v resnici ime?" me je vprašala Lindsey.
"Maiden," sem se zasmejala. "Nekoliko nenavadno ime, kajne?"
Nasmehnila se je. "Še vedno nismo izvedeli iz katere države prihajaš. Tvoja angleščina je perfektna. Samo po manjšem naglasu se prepozna, da nisi od tukaj."
Pokimala sem. "Prihajam iz ene manjših državic v Evropi."
"Ne boš izdala ničesar več? Dobro. Povej kaj več o tvojem odraščanju. Kako je bilo v šoli, kakšne prijatelje si imela, ... Predvidevam, da si bila zelo priljubljena."
Oči so se mi rahlo zasolzile. Pogled sem uprla v Tino, ki je sedela v dvorani. Opogumljajoče mi je pokimala. "No prav," sem zavzdihnila. "V šoli sem bila pridna učenka. Mislim, da nisem imela kakšnih posebnih težav z kakšno učiteljico. Ponavadi so me celo pohvalili, zaradi mojih dosežkov. Seveda se nočem hvalisati. Nikakor nisem bila najboljša, le veliko časa za učenje sem imela." Naredila sem kratek premolk. "V družbi nisem bila med priljubljenimi. V bistvu nisem spadala v nikakršjo skupino. Verjetno se nisem znala pogovarjati s svojimi vrstniki. Preprosto nisem upala vzpostaviti povezave." Spet sem premolknila in globoko zajela sapo, da sem se pomirila. "Predvidevam, da to ni bilo zato, ker bi bila grda. Priznam. Imela sem mozolje in druge težave, s katerimi se spopadajo najstniki. Tudi očala sem nosila, vendar ..." Pogledala sem Tino, ki mi je spet pokimala. "Nisem bila grda. Le rada sem se odmaknila. Pozabila na svoje probleme in uteho našla v problemih druge osebe. Verjetno je tudi to vplivalo na mojo izbiro poklica. Veliko lažje se je preleviti v drugo osebo, z drugačnimi problemi, ki niso tvoji, in pozabiti na svoje." Skomignila sem z rameni in namignila Lindsey, naj nadaljuje z vprašanji.
"Kako pa je z fanti. Kako je bilo z njimi v šolskih letih in kako je z njimi zdaj?"
"Fantje? No, nobenega še nisem imela," sem priznala. Na ta odgovor je Lindsey zmanjkalo vprašanj. Ni več vedela, kaj naj vpraša. Očitno jo je zares vrglo iz tira.
"Nisi, ..." Odkašljala se je. "Nisi še mela fanta? Saj to je skoraj nemogoče!"
Žalostno se je nasmehnila. "Imela sem simpatijo. Bil je prečudovit. Imel je temno rjave lase in oči, ki so se do odtenka ujemale z njimi. Bil je visok, lep, prijazen, dober prijatelj in ... zelo popularen." Pogled sem uprla v tla. "Res mi je bil všeč, čeprav ne vem, kaj me je pri njem tako privlačilo. Potem pa me je enkrat povabil na zmenek."
"In kaj si odgovorila?" je zavzeto vprašala Lindsey, čeprav je že poznala odgovor.
"Zavrnila sem ga." Solza mi je spolzela po licu. "Mislim, bil je tako popoln, jaz pa tako nezanimiva. Nisem vedela, ali se zafrkava ali misli resno, čeprav se mi je zdela bolj verjetna prva možnost. Pa tudi če bi mislil resno. On je bil POPULAREN, jaz pa vedno tarča posmeha. Nisem ga želela spravljati v zadrego, ali karkoli drugega." Pogledala sem jo. "Zato sem ga zavrnila." Po mojih licih so polzele solze in tudi Lindsey je imela mokre oči. Hitro sem si obrisala lica.
Lindsey mi je pokimala. "Dobro. Še zadnje vprašanje. Ali se zdaj z kom videvaš? Misliš, da so boljše zveze med zvezdniki ali, da sta par zvezdnik in čisto navaden človek?"
"Odvisno od para. Mogoče je celo bolje, da je par zvezdniški. Če eden od njiju ni zvezdnik, ne boš nikoli vedel, ali je to le zatreskanost v svojega junaka, ali ne." Stisnila sem ustnice, tako da je iz njih nastala skoraj ravna črta. "In ne. Z nikomer se ne videvam."
Dolgo časa je strmela vame. "O moj bog!" je končno izdavila. "Še vedno ga ljubiš, kajne?"
V odgovor sem ji le poslala boleč pogled. Dovolj pametna je bila, da je vedela, da o tem ne bom govorila.
"No prav." Obrnila se je proti kameri. "Zdaj imate gledalci deset minut časa, da preko klica, MayLin še kaj vprašate. Čas se začne odštevati ... ZDAJ!"
In tako so pozvonili telefoni. Večina vprašanj je bila na temo mojega privatnega življenja. Veliko jih je tudi klicalo in mi izrazilo podporo. Z mano so delili svoje nesrečne ljubezni, kar mi je nekoliko olajšalo breme, ki sem ga nosila, do sedaj.
"Maiden." Se je spet nekdo oglasil. Glas se mi je zdel nekoliko znan, čeprav zaradi manjših hreščečih motenj ni bil čist in bi ga čisto lahko zamešala. "Oprosti. Tega imena ne maraš preveč, kajne? Torej May. Kličem iz tvoje rodne države." Seveda poznam ta glas! Pognala sem se iz stola in stoje obstala.
"Torej si me prepoznala," se je zasmejal. "Moram priznati, da mi je bil tvoj govor zelo všeč. Sploh solze, ki so povedale več, kot katerakoli beseda." Z odprtimi usti sem po stropu iskala zvočnik, iz katerega je prihajal za glas, med tem, ko je cela dvorana strmela vame.
"May, resno sem mislil. Nikoli se ne bi zafrkaval iz tega. In seveda se te nikoli in nikdar ne bi sramoval, čeprav sem bil, kot ti praviš popoln."
Po licih so mi spet polzele solze.
"Ljubil sem te. Še vedno te! Zato te prosim, da se čim prej vrneš nazaj."
"Oprosti," sem zajokala. "Oprosti!"
"Vrni se." je ponovil in zveza se je pretrgala, jaz pa sem padla na kolena in nisem in nisem mogla zaustaviti solz. Solz žalosti, sramu, strahu, predvsem pa veselja.
Na oder je stopila Tina me dvignila nazaj na noge in se mi vsa srečna vrgla v objem. "Pojdiva!" mi je rekla.
01. junij 2011
*******************************************FINALE********************************************************
obe sta odlični, obe pišeta zanimive zgodbe, a zmagovalka je lahko le ena
in to je
.
.
.
.
..
.
.

.

.
.

.
.
..
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
...
.
.
.
..
.
.
....
.
.
.
..
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
....
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
..
...
..
.

..
..
.
.
.
.

..
.
.
.
.
.
..
.
.
..
.
.
.
.
..
.
.
.
..
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.
.

..
.
.
.
.

..
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.

.
.
.

.
..

.

..

..

..
.

..
.
.
.

.
.
.
.
.
.
.
.
.
..
.
.
.
.
..
.

.
..
.
.

.
.
.
..
.
.
.
.
.
.

.
.
.
sweetvam.love!!!!!!!!!
čestitam!!!
tvoja nagrada je 10000 €, zagotovljeno pa ti je tudi to, da boš lahko napisala knjigo in to zastonj!!
tudi ti SoMe si odlična, verjamem, da ti bo uspelo!

prva sezona je zaključena, druga sezona pa se je seveda že začela...
01. junij 2011
xDD BRAVO!! Sm vedla d ti bo ratalo!!!
youre my new role model xDD
01. junij 2011
!!!!!!! jst zmagal??
O.o sm pa mislila da bo SoMe
ČESTITKE TUDI TEBI!!! ♥♥♥♥♥
02. junij 2011
xDD
js sm pa VEDLA d boš ti xDD
gdaj bo druga sezona? zdeii bi pa rada enkrt zmagla (u usem zmerm zgubim -.-" JK) xDD
;P
02. junij 2011
aja se je že začela... škoda ....
02. junij 2011
u30300
u30300
Demi Lovato nevem let


ja
25. junij 2011
js_
oprosti si ti fnt al punmca???
21. februar 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani