Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
Oj!
Vračam se z novo zgodbo in z novim profilom. Na igrah sem že pisala nekaj časa nazaj, vendar sem se odločila, da začnem znova, zato sem si naredila nov profil.
Zgodba bo sicer 1D ff, uporabila bom zgolj osebe, ostalo pa bo izmišljeno. V tej zgodbi ne nastopajo kod skupina, se ne poznajo, nastopajo v glavnem kot individualni karakterji. Zgodba bo razdeljena na 4 različne teme in sicer bom predstavila štiri dekleta, med sabo popolnoma drugačna, njune zgodbe pa boste spoznale/spoznali v nadaljevanju.
Zares upam, da vam bo všeč in da bom lahko za vas pisala čim pogosteje bom utegnila! Uživajte
Prvi del
-SOPHIA-
Stopila je izpod vroče prhe v njeni majhni kopalnici. Ogledalo na omarici je bilo zaradi vroče pare čisto zarošeno. Mokre lase, segajoče do ramen, si je zavila v brisačo, svoje telo pa odela v kopalni plašč. Ko je stopila iz kopalnice jo je po telesu spreletelo zaradi ledenega zraka v dnevni sobi, ki je bilo popolnoma nasprotje tistega v kopalnici. Tesneje se je zavila v topel bombaž in si v kuhinji naredila skodelico toplega čaja. Melisinega – tega je imela najraje. To bedno vreme jo je vedno znova opomnilo zakaj ne mara zime in bi ta čas raje preživela v toplih krajih, kjer ni niti sledu o snegu. V roke je vzela časopis in preletela pomembne novice prejšnjega dne. Zaradi dolgega delavnika, si včeraj ni vzela niti pet minut časa za dnevne novice, ki jih vsak dan prebere. Saj ne, da bi kakorkoli spremenile njeno življenje, le bolj informirano se je počutila. Ni želela izpasti neumna, če bi jo kdo vprašal po čem aktualnem, njej pa se ne bi niti sanjalo o čem se pogovarjata. Takšna je. Njeno življenje je urejeno. Ona je urejena. In ničesar ne prepušča naključju. Njen rokovnik je popisan od prvega pa do zadnjega lista, njen dan je zapolnjen z opravili, ki so skrbno načrtovana. Če skozi teden opravi vse potrebno, se med vikendom nagradi z urico ali dvema druženja s prijateljicami, drugače pa tisti čas porabi za to, da nadoknadi zamujeno. Kljub temu, da njen način življenja marsikomu ni jasen (nekateri se nad njim zgražajo, drugi se sprašujejo kako ji uspeva), njej tako ugaja. Sama si ne predstavlja, da bi živela kako drugače. Neorganizirano življenje je zanjo izguba časa.
Po svojem jutranjem ritualu si je lase osušila, da so ji v kodrih padali na ramena. Obraz je le rahlo naličila, maskara in kanček senčila sta bila dovolj zanjo. Nikoli ni pretiravala s tem. Njena mama jo je v šolskih dneh znova in znova opominjala, da preveč ličil dekle le pogršajo. Pri tem ji je namenila enega svojih pogledov in ni ji preostalo drugega, kot da se vrne v kopalnico in spremeni svoj videz.
Oblekla je krilo in topel bel pulover. Videz je dopolnila z uhani in verižico s perlicami. Škornje z visoko peto je potegnila na noge in si nadela ujemajoč plašč. Pogled skozi okno ji je dal vedeti, da je zunaj komaj kakšna stopinja, zato si je okoli vratu ovila šal, v veliko elegantno torbo pa je za vsak slučaj vrgla še rokavice in kapo.
Pred vrati jo je že čakal taksi, ki ga je naročila nekaj minut prej. V tako velikem mestu, kot je London, si ni želela svojega avtomobila. Menila je, da lahko s taksijem in občasnimi obiski avtobusov (le kadar so bili prazni in vreme ni bilo preveč muhasto), daleč pride. Taksistu je zamrmrala naslov in iz torbe pograbila rokavice, ki jih je pametno vzela s seboj. Ni se motila, zunaj je bilo ledeno.
Ko je izstopila je najprej zavila v lokal poleg stavbe v kateri dela in naročila kavo (brez sladkorja, seveda), ki jo je vzela s sabo. Sovražila je zamujanje, zato je prišla raje deset minut prej, pa čeprav je to pomenilo, da ne bo v miru spila svoje jutranje kave. Ko je prišla v pisarno je pozdravila Hannah, ki je sedela nasproti nje in iz torbe vzela svoje priprave za tekoči teden.
Ni minilo pet minut, ko se je pred njeno mizo prikazala Marissa.
»Nekoga bi ti rada predstavila,« je zaslišala, še preden je lahko dvignila pogled. Pogledala je svojo sodelavko in šele nato neznanca, ki je stal poleg nje…
Vračam se z novo zgodbo in z novim profilom. Na igrah sem že pisala nekaj časa nazaj, vendar sem se odločila, da začnem znova, zato sem si naredila nov profil.
Zgodba bo sicer 1D ff, uporabila bom zgolj osebe, ostalo pa bo izmišljeno. V tej zgodbi ne nastopajo kod skupina, se ne poznajo, nastopajo v glavnem kot individualni karakterji. Zgodba bo razdeljena na 4 različne teme in sicer bom predstavila štiri dekleta, med sabo popolnoma drugačna, njune zgodbe pa boste spoznale/spoznali v nadaljevanju.
Zares upam, da vam bo všeč in da bom lahko za vas pisala čim pogosteje bom utegnila! Uživajte
Prvi del
-SOPHIA-
Stopila je izpod vroče prhe v njeni majhni kopalnici. Ogledalo na omarici je bilo zaradi vroče pare čisto zarošeno. Mokre lase, segajoče do ramen, si je zavila v brisačo, svoje telo pa odela v kopalni plašč. Ko je stopila iz kopalnice jo je po telesu spreletelo zaradi ledenega zraka v dnevni sobi, ki je bilo popolnoma nasprotje tistega v kopalnici. Tesneje se je zavila v topel bombaž in si v kuhinji naredila skodelico toplega čaja. Melisinega – tega je imela najraje. To bedno vreme jo je vedno znova opomnilo zakaj ne mara zime in bi ta čas raje preživela v toplih krajih, kjer ni niti sledu o snegu. V roke je vzela časopis in preletela pomembne novice prejšnjega dne. Zaradi dolgega delavnika, si včeraj ni vzela niti pet minut časa za dnevne novice, ki jih vsak dan prebere. Saj ne, da bi kakorkoli spremenile njeno življenje, le bolj informirano se je počutila. Ni želela izpasti neumna, če bi jo kdo vprašal po čem aktualnem, njej pa se ne bi niti sanjalo o čem se pogovarjata. Takšna je. Njeno življenje je urejeno. Ona je urejena. In ničesar ne prepušča naključju. Njen rokovnik je popisan od prvega pa do zadnjega lista, njen dan je zapolnjen z opravili, ki so skrbno načrtovana. Če skozi teden opravi vse potrebno, se med vikendom nagradi z urico ali dvema druženja s prijateljicami, drugače pa tisti čas porabi za to, da nadoknadi zamujeno. Kljub temu, da njen način življenja marsikomu ni jasen (nekateri se nad njim zgražajo, drugi se sprašujejo kako ji uspeva), njej tako ugaja. Sama si ne predstavlja, da bi živela kako drugače. Neorganizirano življenje je zanjo izguba časa.
Po svojem jutranjem ritualu si je lase osušila, da so ji v kodrih padali na ramena. Obraz je le rahlo naličila, maskara in kanček senčila sta bila dovolj zanjo. Nikoli ni pretiravala s tem. Njena mama jo je v šolskih dneh znova in znova opominjala, da preveč ličil dekle le pogršajo. Pri tem ji je namenila enega svojih pogledov in ni ji preostalo drugega, kot da se vrne v kopalnico in spremeni svoj videz.
Oblekla je krilo in topel bel pulover. Videz je dopolnila z uhani in verižico s perlicami. Škornje z visoko peto je potegnila na noge in si nadela ujemajoč plašč. Pogled skozi okno ji je dal vedeti, da je zunaj komaj kakšna stopinja, zato si je okoli vratu ovila šal, v veliko elegantno torbo pa je za vsak slučaj vrgla še rokavice in kapo.
Pred vrati jo je že čakal taksi, ki ga je naročila nekaj minut prej. V tako velikem mestu, kot je London, si ni želela svojega avtomobila. Menila je, da lahko s taksijem in občasnimi obiski avtobusov (le kadar so bili prazni in vreme ni bilo preveč muhasto), daleč pride. Taksistu je zamrmrala naslov in iz torbe pograbila rokavice, ki jih je pametno vzela s seboj. Ni se motila, zunaj je bilo ledeno.
Ko je izstopila je najprej zavila v lokal poleg stavbe v kateri dela in naročila kavo (brez sladkorja, seveda), ki jo je vzela s sabo. Sovražila je zamujanje, zato je prišla raje deset minut prej, pa čeprav je to pomenilo, da ne bo v miru spila svoje jutranje kave. Ko je prišla v pisarno je pozdravila Hannah, ki je sedela nasproti nje in iz torbe vzela svoje priprave za tekoči teden.
Ni minilo pet minut, ko se je pred njeno mizo prikazala Marissa.
»Nekoga bi ti rada predstavila,« je zaslišala, še preden je lahko dvignila pogled. Pogledala je svojo sodelavko in šele nato neznanca, ki je stal poleg nje…
24. julij 2016
u205544
Next
25. julij 2016
u192048
Next
25. julij 2016
u193768
Neeeeeext
Ful dobr pišeš
Ful dobr pišeš
25. julij 2016
u214691
Next
25. julij 2016
Najprej hvala za tak velik odziv. Upam, da vam je bil prvi del všeč in da bo tako tudi naprej. Jaz bom vsako punco naredila unikatno in se potrudila, da bojo to res štiri čisto drugačne zgodbe. Dobrodošle so vse kritike, pohvale, želje, ideje, karkoli! Če katera želi, da jo obvestim na zasebno sporočilo, ko pride nov del, naj napiše v komentar
Drugi del
-KATE-
Ko je Kate vstopila v stanovanje je bila za trenutek zmedena. Ni bilo slišati otroških krikov ali glasu njene mame. In potem se je spomnila, da je Lily tokrat pri njej. Za nekaj dni, samo toliko, da Kate zadiha in si nabere novih moči.
Je grozno, da svojega dvoletnega otroka tako z veseljem prepustiš staršem, ko omenita nekaj dnevne počitnice? Verjetno. Ima slabo vest? Da, vsekakor. Ji ustreza? O, seveda.
Svojo torbo je vrgla na sedežno in se utrujeno odvlekla do kopalnice, kjer si je privoščila dolgo prho. Ne pomni, kdaj se je nazadnje v kopalnici zadržala več kot petnajst minut. Odkar je dobila Lily, ni imela niti minute prostega časa. Še takrat, ko jo je pri mami pustila malo dlje, je utrujena od dela zaspala in zapravila nekaj trenutkov, ki bi jih lahko imela samo zase.
Lily ima rada. Z vsem srcem, najbolj kar je možno. Je največja sreča, kar se ji je zgodila, pa vendar jo včasih to novo materinsko življenje popolnoma izčrpa. Sploh, ker je za vse sama.
»Torej lahko prideš v petek okoli dveh?« Kate je naveličano zavzdihnila, ko je pogledala telefon na mizi, vendar se je na koncu strinjala, kot po navadi. Čeprav si ni želela priznati, je bila odlična žrtev, ko je pogovor nanesel na podaljšano delo. Sodelavke so jo morale le lepo pogledati ali v telefon zamrmrati kakšno lepo besedo in Kate se je s težavo uprla. Hotela je ugoditi vsakemu, pa čeprav bo zaradi tega preživela manj časa z Lily. Ni bil pa to edini razlog, zakaj se je zagrebla za vsako dodatno uro dela. Delanje nadur namesto prijateljic ni bila le lepa gesta, temveč tudi popolna priložnost za dodaten zaslužek. Kate ni bila nikoli materialistka. Vedno je živela v povprečni družini, nikoli niso bili bogati in to je ni motilo. Bili so srečni in Kate je to pomenilo več, kot nekaj dodatnih bankovcev. Tudi, ko je prišla v London, kjer si je želela najti stanovanje in se osamosvojiti, ni segala po visokem. Imela je nekaj prihrankov in temu je prilagodila svoje stanovanje. In to ji je ugajalo. Vendar se je vse spremenilo, ko je prišla Lily, zaradi katere je morala svoje življenje popolnoma spremeniti. Ni bila le ona tista, za katero je morala delati in zaslužiti. Zdaj ni bila odgovorna samo zase, vendar še za nekoga. In temu je prilagodila tudi svoje življenje.
Mami je napisala sporočilo v katerem je vprašala kako je Lily in ji zaželela lahko noč. V naslednji minuti je prejela odgovor, da sta super in naj jo ne skrbi. Naspi se in uživaj, ji je svetovala mami, nad čemer se je Kate samo nasmehnila.
Iz skrinje je vzela zmrznjeno pico in jo pogrela. Ni se ji dalo pripravljati zdravega obroka, čeprav bi verjetno morala. Na televiziji je prižgala program z resničnostnimi šovi in si v naročje postavila vroč krožnik s hitro pripravljeno večerjo.
Srečna je bila, ker je lahko preživela vsaj en večer tako, kot včasih. Sama, z nezdravim obrokom in televizijskimi oddajami. Ko je tako razmišljala, jo je postalo grozno sram, ker ji je všeč čas, ki ga ne preživi z Lily. Pa vendar si je morala priznati. Naj jo ima še tako rada, vsak potrebuje kakšen dan ali dva v popolni samoti.
Ni minilo dvajset minut, ko je pozvonilo pri vratih. Kate je od samega presenečenja skoraj spustila krožnik. Ni si mogla zamisliti nikogar, ki bi jo potreboval ob devetih zvečer. Mama bi jo verjetno prej poklicala, prijateljice ob tem času ne prihajajo, sosedov pa tako ali tako ne pozna. Nekaj trenutkov je počakala in ker ni prenehalo, se je sicer v strahu prisilila, da je odšla do vrat. Preklela je dejstvo, da skozi tisto malo okence v vratih ne mora pogledati kdo je pred njimi, saj se ji to nikoli ni zdelo pomembno. Opomnila se je, da bo morala to urediti. Globoko je vdihnila in počasi odprla vrata.
»Živjo, Kate,« je rekel tako mirno, kot bi bil to običajen prijateljski obisk. Prasec!
Drugi del
-KATE-
Ko je Kate vstopila v stanovanje je bila za trenutek zmedena. Ni bilo slišati otroških krikov ali glasu njene mame. In potem se je spomnila, da je Lily tokrat pri njej. Za nekaj dni, samo toliko, da Kate zadiha in si nabere novih moči.
Je grozno, da svojega dvoletnega otroka tako z veseljem prepustiš staršem, ko omenita nekaj dnevne počitnice? Verjetno. Ima slabo vest? Da, vsekakor. Ji ustreza? O, seveda.
Svojo torbo je vrgla na sedežno in se utrujeno odvlekla do kopalnice, kjer si je privoščila dolgo prho. Ne pomni, kdaj se je nazadnje v kopalnici zadržala več kot petnajst minut. Odkar je dobila Lily, ni imela niti minute prostega časa. Še takrat, ko jo je pri mami pustila malo dlje, je utrujena od dela zaspala in zapravila nekaj trenutkov, ki bi jih lahko imela samo zase.
Lily ima rada. Z vsem srcem, najbolj kar je možno. Je največja sreča, kar se ji je zgodila, pa vendar jo včasih to novo materinsko življenje popolnoma izčrpa. Sploh, ker je za vse sama.
»Torej lahko prideš v petek okoli dveh?« Kate je naveličano zavzdihnila, ko je pogledala telefon na mizi, vendar se je na koncu strinjala, kot po navadi. Čeprav si ni želela priznati, je bila odlična žrtev, ko je pogovor nanesel na podaljšano delo. Sodelavke so jo morale le lepo pogledati ali v telefon zamrmrati kakšno lepo besedo in Kate se je s težavo uprla. Hotela je ugoditi vsakemu, pa čeprav bo zaradi tega preživela manj časa z Lily. Ni bil pa to edini razlog, zakaj se je zagrebla za vsako dodatno uro dela. Delanje nadur namesto prijateljic ni bila le lepa gesta, temveč tudi popolna priložnost za dodaten zaslužek. Kate ni bila nikoli materialistka. Vedno je živela v povprečni družini, nikoli niso bili bogati in to je ni motilo. Bili so srečni in Kate je to pomenilo več, kot nekaj dodatnih bankovcev. Tudi, ko je prišla v London, kjer si je želela najti stanovanje in se osamosvojiti, ni segala po visokem. Imela je nekaj prihrankov in temu je prilagodila svoje stanovanje. In to ji je ugajalo. Vendar se je vse spremenilo, ko je prišla Lily, zaradi katere je morala svoje življenje popolnoma spremeniti. Ni bila le ona tista, za katero je morala delati in zaslužiti. Zdaj ni bila odgovorna samo zase, vendar še za nekoga. In temu je prilagodila tudi svoje življenje.
Mami je napisala sporočilo v katerem je vprašala kako je Lily in ji zaželela lahko noč. V naslednji minuti je prejela odgovor, da sta super in naj jo ne skrbi. Naspi se in uživaj, ji je svetovala mami, nad čemer se je Kate samo nasmehnila.
Iz skrinje je vzela zmrznjeno pico in jo pogrela. Ni se ji dalo pripravljati zdravega obroka, čeprav bi verjetno morala. Na televiziji je prižgala program z resničnostnimi šovi in si v naročje postavila vroč krožnik s hitro pripravljeno večerjo.
Srečna je bila, ker je lahko preživela vsaj en večer tako, kot včasih. Sama, z nezdravim obrokom in televizijskimi oddajami. Ko je tako razmišljala, jo je postalo grozno sram, ker ji je všeč čas, ki ga ne preživi z Lily. Pa vendar si je morala priznati. Naj jo ima še tako rada, vsak potrebuje kakšen dan ali dva v popolni samoti.
Ni minilo dvajset minut, ko je pozvonilo pri vratih. Kate je od samega presenečenja skoraj spustila krožnik. Ni si mogla zamisliti nikogar, ki bi jo potreboval ob devetih zvečer. Mama bi jo verjetno prej poklicala, prijateljice ob tem času ne prihajajo, sosedov pa tako ali tako ne pozna. Nekaj trenutkov je počakala in ker ni prenehalo, se je sicer v strahu prisilila, da je odšla do vrat. Preklela je dejstvo, da skozi tisto malo okence v vratih ne mora pogledati kdo je pred njimi, saj se ji to nikoli ni zdelo pomembno. Opomnila se je, da bo morala to urediti. Globoko je vdihnila in počasi odprla vrata.
»Živjo, Kate,« je rekel tako mirno, kot bi bil to običajen prijateljski obisk. Prasec!
28. julij 2016
u214691
Waw! Zelo dobro pišeš!
28. julij 2016
u205544
Neeext
Super
Super
28. julij 2016
u192048
Next
30. julij 2016
