HerDiary •Niall Horan ff•

Hy! Ja tko je, spet jaz tuki. Idejo za to zgodbico mi je dala Ƭнє●Aηcнσя, ki je naredila naslovnico in priporočam tistim, ki hočjo posat ff-je pa nimajo ideje da gredo ma stran ❝One Direction fanfiction ideas❞ ker so full dobre ideje in kle sm dobla zamisel. Danes bo objavljen samo prolog, ker sem na tablc in je teži pisat. Upam, da vam bo všeč. (:
♥♥♥



Stroyline:
Emely Lanchester je lansko poletje umrla. Sam se zanjo nisem preveč sekiral, ker se tako ali tako nisva poznala, glede na to, da je ona višji sloj, jaz pa srednji. Zgodilo se je pred enim tednom, ko sem v moji omarici dobil dnevnik. S časom sem ugotovil, da je njen. Vendar je najbolj nenavadno to, da sem jaz glavna tema njenih zapisov.

Cast:
Shay Mitchell as Emely Lanchester
♥♥♥
Upam, da voste brali. Se bom potrudila in jutri napisala prvi next.
Tri nexte za začetek
Love ya!

Neeeext*-* ze zdle je fuul zanimiu*-*

Začetek je asfgdjg
Next

Hy! Ta prvi next je posvečen hemmings babe<3. Res upam, da vam bo všeč. Love ya all!
enyoy;D
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~



Chapter 1 ~ Emely Lanchester
~Flasback~
"Dragi dnevnik, danes ti pišem šele ob 23.14. Staršev še ni doma. Torej, danes sem medtem ko sem hodila v šolo. Njegove oceansko modre oči so se kot vsak dan svetile. Ugotovila sem, da se kar slinim, ko sem v njegovi bližini. Saj veš, da sem dve leti starejša od njega, a tega se sploh ne opazi zaradi moje majhne postave. Vsaj za eno glavo je višji od mene. Skratka, danes sem v jedilnici sedela nasproti njega, ker sem prepozno prišla v jedilnico in so bile ostale mize že zasedene. Bila sem zelo živčna, a on me je ignoriral, kot se mi je zdelo. In to mi je bilo tudi všeč, saj ni opazil, kako rdeča sem bila v obraz. Rada bi ti še in še pisala, a je nekdo pozvonil. Verjetno sta starša, ker se je že zgodilo, da sta pozabila ključ. Čaw!
Emely"
Vstala sem in se napotila k vhodnim vratom. Odprla sem jih in zagledala moškega v črnih oblačilih. Videle so se mu le oči.
"Kdo ste?" sem kolikor lahko pogumno vprašala. Moški se je zasmejal. "Nekdo" je odgovoril. Pogoltnila sem slino. Namesto, da bi zaprla vrata, sem stala tam kot kip. Moški se je obrnil in nekaj namignil, nekomu. Kljub temi, sem lahko opazila, da ima s seboj še štiri moške, oblečene kot je on. Eden je nosil črn nahrbtnik. Postalo me je strah. Tako strah, me še nikoli ni bilo. Takrat, ko sem skoraj utonila v morju, me je bilo res strah, a zdaj me je bilo še bolj. Kaj hočejo od mene? Kdo sploh so? Kaj sem jim naredila? Vprašanj je bilo nešteto, a na nobenega ni bilo odgovora. Dva moška sta me prijela za roki, dva za nogi.
"Odnesite jo v kopalnico" je rekel, po moje, šef, kateremu sem odprla vrata. Moški so ga ubogali.
V kopalnici so me posedli na straniščno školjko. Privezali so me z vrvjo, na usta pa so mi nalepili selotejp, da ne bi zakričala. En moški je šel do črnega nahrbtnika in ven potegnil pištolo. Sedaj me je bilo pa zares strah. Kaj se dogaja? O, Bog, reci, da so to le sanje. A očitno je, da niso bile. Kaj bi dala, da bi bil nekdo doma. Potem se to ne bi zgodilo. Verjetno. Moški je pištolo nameril v moje srce. Hodil je vedno bliže in bliže, dokler pištola ni bila tik ob mojem telesu.
"Naj poči" je posmehljivo rekel šef, kot mu pravim. No saj je verjetno šef. No, to zdaj ni važno. Gre se za moje življenje. Hotela sem se premetavati, kričati, a so mi to onemogočili. Pok, se je slišalo. Počasi sem zaprla oči.
~
"Včeraj ponoči, se je v Mullingarju zgodil umor. Žrtev je bila 19 - letna Emely Lanchester. "Bila sva na prijateljevi zabavi nekaj ulic naprej, ko so se zaslišale sirene. Pohitela sva domov in opazila, da je to pri nas doma. Bilo naju je strah. Stopila sva v hišo. Policija nama je povedala, da je najina hčerka bila umorjena. V očeh so se mi nabrale solze. Povedali so, da je bila ustreljena v srce in da so jo sosedje našli v kopalnici, v mlaki krvi" je povedala mami 19 - letnega dekleta. "Slišali smo glasen pok. Morilcev pa nismo opazili" so povedali sosedje, ki so jo našli. Policija že išče morilce. Nekaj dni, bodo hišo pazili policisti, varnostniki, podnevi in ponoči. Ko kaj izvemo, sporočimo"
~Konec flasbacka~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ok, js res upam da vam je všeč.
Love ya!

Več sm jih že pisala zgodbic ja samo da je ta najbolša od vseh mojih ker ima Ƭнє●Aηcнσя res dobre zgodbice mislm začetke, ideje haha hvala ti

waaaaaaaw *-*

next
+nova bralka

hwala za link
zlo dobra ideja
ampak ne razumem o čem se bo šlo
next!!!!!!

http://m.igre123.com/forum/tema/kaj-je-boljse/78841/
Če bi pliss kdo pogledu (:
Ps: next bo vrjetn jutri ali nedeljo. Se opravičujem da tak pozn samo sm bolna in nism zmožna pisat

kdaj bo pa next???

Hahah v redu je
Hitro se pozdravi
Pa še enkrat next

next+nova tu,ful dobro <3

next+nova bralka

waw.. tole je pa res super
Najprej se pozdravi,pol pa napiši next ni važno kdaj,mi bomo že počakali
Next

Evo punce, tuki imate krajši next ker sm na tablc pa ne smem na komp in vem da sm vm oblubla da bo ta next najdalši next kar jih je na igrah ampak res mi oprostite da ne bo samo da pridm na komp. Ta next pa je posvečen moji Anči (.Hσяѕє*)
∆enjoy∆
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Chapter 2




Niall Horan
"Pridi že no, Niall!" so me klicali prijatelji. Hodil sem proti svoji omarici, da bi vzel svoje stvari. "Pa saj sem vam rekel, da grem samo po stvari! Ste gluhi ali kaj?!" sem se jim zadrl nazaj. Zavili so z očmi, nekaj zagodrnjali, nato pa se odpravili k nogometnemu igrišču. Zavil sem na levo, naproti omarici 32B. Pobrskal sem po žepu hlač in ven potegnil ključ. Vtaknil sem ga v ključavnico, ga nekajkrat zasukal in odprla se je. Pogledal sem v omarico in zagledal nekaj... Vijolčno roznega? Pa saj nimam nič stvari, ki bi bile rozne ali vijoličaste. Mislim, vsaj v solo jih ne nosim ker... Jih nimam! Pa saj to zdaj ni važno. Stvar sem povlekel iz kupa in ugotovil, da je to dnevnik? Začudil sem se. Podrsal sem po platnici. Dnevnik sem obrnil. Pa saj to ne more biti res. Pa ja ne... Ne ne ne to ni to. Ali pa je. Je to res dnevnik Emely Lanchester, punce ki so jo lansko poletje ubili? Nemogoče. Kako se je njen dnevnik znašel v moji omarici. Pa saj je bila omarica vedno zaklenjena. Kaj, pa saj ga ni duh prinesel. Rekel sem si, da bom šel po treningu k njej domov, da bom dnevnik vrnil njeni družini. Ampak, nekaj me je sililo, da naj malo pogledam. Zato sem odprl in se zagledal na prvo stran.
12.6.2013
Dragi dnevnik,
Veš, že nekaj časa sem premišljevala, da bi pisala dnevnik. Da bi lahko vsaj nekomu zaupala svoje najglobje skrivnosti. Skrivnosti, ki jih nihče ne ve. Nekateri ljudje pravijo, da se bolje počutiš, če nekomu svoje občutke zaupaš. Svoja čustva, skrivnosti. Spraševala sem se, ali je to res? Premišljevala sem. In nato sem se danes zjutraj ob 6.oo. le odločila. Odločila sem se, da se bom prepričala in da bom le tako dobila pravi odgovor na moje vprašanje. Zato b9m končala s svojim uvodom ter ti raje začela pripovedovati o meni. O moji družini, prijateljih, simpatiji.
Za začetek boš nekaj zvedel o meni. Da mi boš mogoče lahko pomagal. Moje ime je Emely Lanchester. Stara sem 17 let in obiskujem šolo v Mullingarju. Torej tudi živim na Irski, v Mullingarju. Moj oče je umrl, ko sem bila majhna. Mama, pa je bila že večkrat na robu smrti a vedno so jo rešili v pravem trenutku. Bolna je. Na čase dobiva 'veliki stres' in takrat divja po hiši, kriči kot nora, češ, da je njeno življenje nesmiselno in pripravlja se na samomor,a jo z bratom vedno pravi čas rešiva. Zato je tudi v nekem domu, kjer čez dan, ko nikogar ni doma skrbijo zanjo, nato pa jo z bratom prideva iskat. Dovolj o tem, nazaj name. Moj rojstni dan je 29.2., vem nimam sreče. V bistvu sploh nimam vsako leto rojstnega dneva haha. Moja najljubša barva je vijolična. Zato si tudi ti delno vijoličen. Nisem najbolj popularna na šoli. Moja najboljša prijateljica je Jamie. Poleg tebe me samo ona razume. Kličem je Jam, ne vem, a bolj mi je všeč. Lase imam svetlo malo temne, malo svetlo rjave, prav take so tudi oči. Visoka sem 163 cm. Vem, nisem največja. Sem pa suha, saj vsako jutro pred šolo grem tečti. Svež zrak me pomirja. Rada se oblačim modno. Ponavadi se oblečem v oprijete črne kavbojke ter v črno, z roznimi rožami, bluzo. To imam najraje. Najraje pa jem palačinke. Hitro so pečen pa še tako slastne so. No toliko o meni, tiste podrobnosti pa boš izvedel vmes. Čaw!
Emely
Še vedno sem bil šokiran. Ne vem zakaj. Kako sem ravno jaz v roke dobil njen dnevnik. Odločil sem se, da bom malo še prebral, nato pa dnevnik vrnil njeni družini. Dnevnik sem spravil v torbo in se odpravil k nogometnemu igrišču.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Kak se vam zdi?? Kritike, pohvale? Sploh naj nextam to sranje