ti pa zns te strasljive zgodbe
24. avgust 2015
next
24. avgust 2015
Next
24. avgust 2015
next
24. avgust 2015
Ok mas 6 nextov zdj pa nexti
24. avgust 2015
u190499
u190499
Next next next
24. avgust 2015
u129380
u129380
Hvala vsem ki berete zgodbice!!
Zgodba št.5: DUHOVI NIKOLI NE POČIVAJO
--------------------------------------------------------------
Kate Batts iz mesteca Adams v Tenesseeju je bila zamerljiva ženska, ki je do smrti trdila, da jo je John Bell ogoljufal pri nakupu zemlje. Na smrtni postelji je prisegla, da bo po svoji smrti preganjala goljufa in njegovo družino. Očitno je svojo obljubo tudi izpolnila, saj je družino Bell preganjala do Johnove smrti. Ščipala jih je v nosove, jih zbadala z iglami in po hiši metala predmete. Še posebej je bila znana po krikih s katerimi je, navadno sredi noči, mučila Johna in njegovo hčerko Betsy.Vest o 'poltergajstu' – duhu, ki straši po hiši – se je hitro razširila in veliko ljudi je prišlo pogledat nemirnega duha. Zgodba je postala celo tako popularna, da si je hišo prišel ogledat general Andrew Jackson, ki je leta 1829 postal sedmi predsednik ZDA.
Čarovnica ni imela prav nobenega spoštovanja do bodočega predsednika.Prvi stik s čarovnico in generalom Jacksonom naj bi se zgodil že na poti do Bellove hiše. Sredi popolnoma ravne in suhe ceste je voz, s katerim so se peljali Jackson in njegovi prijatelji, obstal. Naj so se še tako trudili, da bi ga spravili naprej, se voz ni premaknil čeprav ga ni nič oviralo. Jackson naj bi v šali obtožil čarovnico in na njihovo presenečenje so iz grmovja ob cesti zaslišali visoke krike. Kmalu so zaslišali še ženski glas, ki jim je dejal, da lahko odidejo naprej in da se bodo 'srečali' v hiši. Pregledali so grmovje, a niso našli nikogar. Po tem so lahko pot nadaljevali in prenočili v Bellovi hiši. Kate jim tisto noč ni prizanesla in naslednje jutro so se menda na hitro pobrali iz hiše.Kate je nadlegovala Johna Bella vse do njegove smrti, za katero naj bila tudi odgovorna.Oktobra 1830 je John doživel srčni infarkt. Njegov sin mu je prinesel zdravilo, ki ga je John popil. Takoj po tem so zaslišali smeh. V steklenički, v kateri naj bi bilo zdravilo, je bil močan strup, kar je kasneje potrdil tudi zdravnik. Ljudje naj bi med pogrebom slišali njeno smeh in petje.Kate naj bi bila ena redkih duhov, ki je povzročil smrt človeka.
--------------------------------------------------------------
Potrebujem 7 ali več nextov za naslednjo zgodbo
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
tvoje zgodbe so dobre ne vwm kje si jih izmisliš
25. avgust 2015
u198801
u198801
next
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
Nextt
25. avgust 2015
u193344
u193344
next
25. avgust 2015
u129380
u129380
Omg hvala vsem,ki berete mojo zgodbo!!
Zgodba št.6: POČITNICE
--------------------------------------------------------------
Letošnje jesenske počitnice smo se odločili odpraviti na ranč k prijateljem. Kot običajno sva z mojo sestrično Haidi godrnjale in se pritoževale na vse možne načine. Želeli sva si ostati tu, s sošolkami. Ko smo prispeli na ranč, se je vse zdelo kot običajno. Nikoli pa nisem mogla pozabiti izraza na obrazu najmlajšega sina, ko sta naju njegova starša vprašala, če bi lahko s Haidi spale na podstrešju. Zdelo se je kot nekakšno svarilo. Seveda se takrat zanj sploh nisem zmenila, a še danes to obžalujem. Vzeli sva najini potovalki iz prtljažnika, saj smo za vikend nameravali ostati pri njih. Napotili sva se v hišo in po dolgi hoji po stopnišču navzgor sva bili že precej utrujeni, a naenkrat sva prispeli v sobico. Ni bila ne vem kaj, a bila je prisrčna, majna in prijetna. Takrat sem se spraševala, zakaj sameva, saj je bilo očitno, da nikogar ni bilo tu zgoraj že dolgo let. Po stenah so se razpredale pajčevine in po nočni omarici se je plazil pajek. Nekaj me je že na začetku zmotilo. V sobi je bila ena omara, katere vrata so bila priprta in delovala so poškodovano. Takoj sem se odpravila tja in radovedno pokukala v omaro. Morda pa bo to le zanimiv obisk, sem si mislila. In nikoli si nebi mislila, da se nebi mogla bolj zmotiti. Bilo je kratko rečeno grozno. Zvečer smo se utrujeni odpravili v posteljo. S Haidi sva se komaj privlekli do sobice. A v njej naju je čakalo presenečenje. Po sobi so lebdeli nekakšni prozorni stvori, ki so se pogovarjali vsepovprek. Bila sem tako pretresena, da iz sebe nisem mogla spraviti zvoka. Seveda sem takoj vedela, da so to duhovi. Pogledala sem Haidi in zagledala njen obraz. Na njem je pisalo, kako je očarana. Ni mi bilo jasno, kaj se gre. Od veselja se ji je smeh razlegel do ušes. Kaj je moja najboljša prijateljica znorela??? Kasneje sem jo vprašala, kaj jo je tako navdušilo in povedala mi je, da je v njih videla samo potrditev na njeno zgodbo. A veselja je bilo kmalu konec, saj se je eden izmed duhov obrnil k nama in z grozo v očeh opazil, da nisva duhova. Klepetanje je zamrlo. Kmalu so vsi v tej sobi zrli v naju s Haidi. Čez nekaj časa se je nek duh opogumil in stopil bližje. Ko se je prepričal, da ga ne bova napadli, kar je bil čisti nesmisel,naju je ogovoril. Po nekaj izmenjanih stavkih so si vsi duhovi oddahnili in nama zaupali vso zgodbo o tej sobi. Povedali so nama za strašljive dogodke, ki so se tu zgodili in vsi duhovi, ki so bili tukaj zbrani, so nekoč umrli v tej sobici. Povedali so nama vse o tej družini, ki že leta mori ljudi in nama in obljubili varnost, če bova zraven njih. Tako sva noč prebedeli v upanju, na boljši jutri. Prav grozno je bilo poslušati, kaj se jim je zgodilo. Ko je ura odbila polnoč, so se po hodniku zaslišali koraki. Vrata so se škripaje odprla. Tam je stal majhen fantek z nožem v roki. Vsi duhovi so se pognali nadenj in iz njega izbili zlega duha. Tako se je moja dogodivščina končala, za konec pa moram samo še dodati, da smo vsi zdravi prišli domov, ''prijatelji'' pa so po atentatu duhov izginili neznano kam.
25. avgust 2015
u129380
u129380
--------------------------------------------------------------
Potrebujem 7 ali več nextov za naslednjo zgodbo
25. avgust 2015
Next
25. avgust 2015
u193344
u193344
Next
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
Next
25. avgust 2015
Next
25. avgust 2015
next next next next
25. avgust 2015
next
25. avgust 2015
u198801
u198801
next
25. avgust 2015
Next
26. avgust 2015
u193344
u193344
next
26. avgust 2015
u129380
u129380
Hvala vsem ki berete zgodbice!!
Zgodba št.7: MIA
--------------------------------------------------------------
Odklenila sem vrata in vstopila. Vame je butnil postan zrak, pomešan s smradom po mačkah, smeteh in mrhovini. Zgrozila sem se in spačila obraz. Stopila sem v prostor in na slepo poiskala stikalo za luč. Svetloba je zasijala po prostoru in zgroženo se zajela sapo. Po turško je sedela na kavču, roke je imela ob telesu, spuščene lase, bila je bosonoga... sedela je tam!Več kot tri mesece me že mučijo nočne more, ko pred spanjem samo pomislim nanjo. 'Zakaj ravno ona?' se vprašam vedno znova. Zakaj, pri Merlinovi bradi?! Vsak dan pomislim na njene rdeče-rjave, skodrane lase, njen nasmeh z bleščečimi belimi zobmi, njen večni vonj po sivki.. Bila je moja najboljša prijateljica. Vsak dan znova si očitam, da sem se tisti trenutek obrnila stran od nje in spustila njeno roko. Če je ne bi, bi bila moja Mia še vedno živa.Obstala sem kot vkopana in samo zrla v prosojno meglico, ki se je rahlo gibala v vetrcu, ki ga ni bilo. Nasmehnila se mi je.»Mia…« sem zaihtela in stopila korak naprej. »Mia!« Nasmehnila se mi je še bolj na široko in pokazala vrsto belih zob. Lahko sem slišala njen smeh, ki mi je odzvanjal v glavi.»Mia!« sem zakričala in stekla k njej. Meglica se je razkadila, da sem padla na kavč, s katerega se je dvignil oblak prahu. »Mia,« sem mrmrala sama sebi in se ozirala okoli.Stala je ob kuhinjskem pultu in božala mačko! 'Kaj za vraga…?' sem se vprašala. Najbrž se mi je zmešalo. Vstala sem in jo nejeverno gledala. Spet se mi je smehljala. Vzela je Bobo, kakor je bilo mački ime, v naročje in jo čohljala za ušesi.
»Imam privide?« sem jo vprašala. Na njenih ustnicah je plesal samo nasmeh. »Najbrž si duh, ane? Ni te več, vem da te ni. Videla sem, slišala sem tvoj krik!« sem se drla nanjo in zatopotala z nogami.Nasmešek na obrazu ji je zbledel. Skomignila je z rameni. Videti je bilo kot v počasnem posnetku, saj je bil vse okrog nje prosojen sij, srebrno svetlikanje. Prijela je Bobo z eno roko, našobila ustnice in na dlan pritisnila poljubček, potem pa dlan usmerila proti meni in poljubček pihnila vame. Lahko sem čutila njen večni dan po jagodah, proti meni pa je zaplaval majhen, prav tako srebrno prosojen srček. Tik pred mojim nosom je postal, potem pa se je razblinil.Zavedela sem se šele čez nekaj trenutkov. Ni je bilo več. »Miaaa!« sem zakričala in stekla do pulta. Ni je bilo nikjer, ne tam, ne z kavčem, ne v njeni sobi.'Razblinila se je v nič,' sem pomislila. Vendar mi je v glavi zasijala lučka. Lahko da je šla na lepše. Tja, kjer se zvoka cvilečih zavor ne bo spominjala, ne bo čutila kako ji trda avtomobilska pločevina udari v glavo in ji zlomi lobanjo, ne bo slišala krikov svoje najboljše prijateljice. Ja, tako bo bolje.V trenutku sem zapustila stanovanje, zaklenila za sabo vrata, ključ pa na mostu vrgla v reko. Naj ima mir.
--------------------------------------------------------------
Potrebujem 7 ali več nextov za naslednjo zgodbo
26. avgust 2015
next
26. avgust 2015
Next
26. avgust 2015
u193344
u193344
next
26. avgust 2015
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani