dej kako idejo...
01. januar 2015
mam že napisano ampk se je fulllll za učit tk d lahk prčakujete drugo jutr al pa u nedeljo...
02. januar 2015
sorry k nism objaula sam sem zgubla list
05. januar 2015
Bil je petek. S prijatlco smo se ravno odpravljale iz šole,pa je nekdo klical na domač telefon. odklenle smo in se oglasile. ni bilo nobenega glasu. telefon smo odložile in se začele pogovvarjati da bomo imele hip hop v diskotu ki so ga zapirali. naslednji dan smo odšle na hip hop. med plesom se je pesem ustavila. mislile smo da je le zmankalo elektrike ker tudi luči niso delovale. malo smo bile prestrašene ampak se nismoi dosti menile za to. prijateljica je odšla na wc in dolgo je ni bilo nazaj. Malo nas je začelo biti strah pa smo odšle pogledat. Luči so se za hip spet pojavile. ozrle smo se nazaj in zagledale kup las in kri na tleh. takoj smo vedele da so to lasje prijateljice,saj je le ona imela tako dolge. S sošolko smo hitro zapustile prostor in seveda nato še vse druge. nekaj časa smo še čakale nato pa je prijateljica ki je izginila prišla nazaj. Tako smo se ustrašile da smo za hip obstale. vse smo se nato odpravile domov. S sošolko zdaj sklepamo da ker nismo izklopile telefona ko je nekdo klical, je nekdo prisluškoval in nam sledil v disko. Temu delu vasi se vse izogibamo (((((
07. marec 2015
next pa napišm novo
07. marec 2015
u178079
u178079
Neext
07. marec 2015
next
07. marec 2015
Next
07. marec 2015
bil je deževen dan. bla sm pr dvem prjatlcam. tam je bla še njihova babi. vsaj misnle smo de je bla. pač ko smo pršle v hišo je prjatlca rekla babi doma smo . pač en glas iz sobe pa zivjo. in pol smo šle v sobo. tm smo se neki pogovarjale pol je pa šla prjatlca neki uprašat svojo babi pa je ni blo več tm. Misnle smo d je šla u trgovino zato se nismo preveč ustrašle. pol sm šla pa jst na wc in tm je bla ena ženska z rdečimi očmi pa čist je bla krvava. Ful sm se ustrašla hotla sm zbežat pa me je ustaula. spomnm se sm tega da sm se zbudila v bolnici next pa nadaljujem......
19. junij 2015
Neeeeext
19. junij 2015
u173652
u173652
next
19. junij 2015
u178079
u178079
Next
19. junij 2015
next
19. junij 2015
js vrjamem u duhove .. resno .. tulk stvari se mi je že nardil de groza, pa tut v paranormalno vrjamem (pač film)

ko sm bla še mala smo se js, moja sestra pa moja sestrična šla neki podobnga kot resnica izziv. pač melo smo eno flašo pa smo jo vrtele. sedele smo v kuhni za mizo pa pač tak na pultu je blaena vlka posoda kjer so ble une čiste posode noter, kr smo glihkar posodo pomile ... no uglavnem .. pač usaka je tisto flašo enkrat zavrtela pa še prej je neki uprašala .. pač nevem kr nekki ... in pol nama je že blo dolgcajt ko nismo mele pametnih uprašanj in pol sm js uprašala: kje je duh? pa zavrtim tisto flašo in pokaže točno na tisto vlko posodo s pomitimi posodami. in pol use me tja pogledamo in kr naenkrat pade šalca za kavo dol. pa kr tko sama od sebe je padla dol ..
14. avgust 2015
piši next pa napišem novo
14. avgust 2015
next
14. avgust 2015
MORTA
NIKOLI se
me ne bosta
znebili!!!
Sem Brina. Stara sem 12 let in živim
v sirotišnici. Mama in oče sta umrla,
ko sem bila še majhna, daljnih
sorodnikov pa nimam. Ko sem prišla v
sirotišnico, sem bila stara 5 let. Vse pa se
je začelo, ko sem bila stara 7!
Zunaj je bilo mrzlo, jaz in moje prijateljice
pa smo jedle v jedilnici. Kmalu smo zasli-
šale kuharico Matildo zaklicati: »Aaaaaaaaaa!!!
Požar!! Vsi ven!! Hitro!!«
Vsi smo stekli ven. Bili smo zelo prestra-
šeni. Nihče ni vedel, kje, kako in kdaj je
zagorelo, saj tistega dne kuharica ni delala
s štedilnikom, samo z mikrovalovno
pečico. K ravnateljici je prišel gasilec in
ji nekaj zašepetal v uho. Mislila sem, da
je rekel, da je vse zgorelo in da bo potrebna
prenova, ki bo sirotišnico veliko
stala. Ravnateljica Ljudmila se je držala
za usta in po licih so ji tekle solze. Nisem
vedela, zakaj, saj je bila sirotišnica tako ali
tako potrebna prenove. Stara je in črna,
prekrita s pajčevinami in plesnijo, zdaj
pa še z dimom. Če ne bi bilo požara, je
še desetletja ne bi prenovili. Vsaj novo in
prenovljeno sobo bom dobila.
Potem pa smo izvedeli, da je umrla Morta.
Vsi smo okamneli! Imeli smo odprta
usta in nihče se ni premaknil ali izustil
besede. Morta je bila sirota že, odkar
se je rodila. Stara je bila 15 let, imela je
belo polt, rdeče, zelo dolge lase, ki so ji
segali čez obraz in rdeče ustnice, vendar
se nikoli ni smejala. Niti nasmehnila se
ni. Imela je hipijevski stil in vsi smo se je
bali. Še celo učitelji. Nihče ni vedel, kje so
njeni starši, če so sploh še živi ali od kod
je prišla. Prijatelji so mi povedali, da so jo
nekega večera prinesli v košari z listkom,
na katerem je bilo napisano ime, brez
priimka, in datum rojstva, čeprav njenega
rojstnega dne nismo nikoli praznovali.
Nisem vedela, zakaj, saj smo v sirotišnici
vedno praznovali svoje rojstne dneve.
Ravnateljica nas je poslala v sobe spat.
Nisem imela dobrega občutka, kar sem
povedala tudi svoji najboljši prijateljici
Katarini. Aja! Katarina je moja najboljša
prijateljica, od kar je prišla v sirotišnico.
Prišla je mesec za menoj in od takrat
sva bili nerazdružljivi. Zelo se bojiva
dne, ko naju bosta posvojili različni
družini in bova morali narazen.
Njena starša sta jo zapustila. To jo
je zelo bolelo in še sedaj jo, vendar
tega nikoli ne pokaže. Rekla je, naj
se umirim in v šali dejala: »Sigurno
ji je udobno v peklu!« Zasmejali
sva se in stekli v sobo. Niti slutili
nisva, da za nama stoji duh Morte,
ki gleda s krvavimi očmi, z lasmi
čez obraz in s krvavimi rokami, z
nožem za pasom ter kaže zobe in
dlesni, iz katerih teče kri.
Čez pet let …
Zjutraj sem se zbudila,
bil je mraz, luči niso
delovale, tudi peč ne.
Zeblo nas je in tudi
jesti nismo imeli, saj
kuharica Matilda ni
mogla skuhati hrane.
Nama s Katarino je
bilo vseeno, tako ali
tako nisva bili lačni,
sploh pa je bila hrana
v sirotišnici veliko
bolj neokusna
kot pred požarom.
Šli sva v kopalnico.
»O, moj bog! Danes
je 5 let, odkar je
umrla Morta,« sem
rekla. Katarini je padla
iz rok maskara.
Prestrašila sem se.
Potem je sedla na
tla, prekrižala noge
in rekla s prestrašenim
glasom: »Če v sirotišnici
umre otrok, se
ta na peto obletnico smrti
polasti 2 punc ali 2 dečkov!
Odvisno od tega, katerega spola je
bil otrok, ki je umrl!«
Pri nas je umrla Morta … Punca …
Zato … Bila sem kar malo prestrašena,
4
dokler se nisem začela smejati: »Katarina,
sama veš, da so to le pravljice!« Potem so
se naenkrat prižgale luči. Vendar samo
v kopalnici. Ko je vstopila Diana, so se
ponovno ugasnile. Postalo naju je strah,
vendar sva mislili, da je elektrika kar
tako prišla in spet ugasnila. »Saj ni nič,«
sem rekla smeje, vendar sem se tresla.
Nanesli sva si ličila in se smejali svojim
neumnim šalam, ko so se tla kar naenkrat
udrla in pristali sva v kleti. Kričali
sva, vendar naju nihče ni slišal. Pristali
sva v ogromni pajčevini, po njej pa
so lezli ogromni pajki. Bili so 10-krat
večji od naju in zelo grozljivi. Hoteli
sva se izvleči, ko je po eni vrvici prišla
... Morta!!! Bila je tako, tako strašljiva,
da s Katarino niti zakričati nisva mogli.
Približevala se nama je, midve pa
sva začeli bežati. Vendar nisva našli
vrat. Začela naju je zbadati, da naju
najini starši nikoli niso marali in s
tem je najbolj prizadela Katarino,
ki pa zaradi strahu svojih
čustev ni pokazala. Vame je
vrgla nož, vendar sem se
umaknila in me je samo
oplazil. Čeprav je bila na
moji koži le praska, se
krvavitev ni in ni ustavila.
Katarini je strgala oblačila
in ji hotela porezati lase,
vendar sem jo zbila na tla.
Katarina je zato imela na
trebuhu odtise nohtov. Kar
naenkrat so nama začele
teči krvave solze. Lile so
v potokih in nisva mogli
nehati jokati.
Morta je stala pred nama
in renčala, ko so se luči
nenadoma začele prižigati
in ugašati. Nastala je
tema, tišina. Mislili sva, da
je končno konec, ko sva
za sabo zaslišali in začutili
sapo. Vedno bolj in bolj se
nama je približevala … postajala
je vedno glasnejša …
Spet je izginila, ko me je porinila
v vodo. Sploh ne vem, kako se
je znašla tam. Bila je ledeno mrzla in tudi
moja koža je skoraj pomodrela. Katarino
je začela vleči v majhen prostor. Kričala je,
vendar je položila svoje ledeno bele roke
na njena usta. Vlekla jo je in vlekla, dokler
Katarina ni pograbila noža, skritega za
njenim pasom in ji ga zabodla direktno v
srce! Gledali sva, kako se bori za življenje.
No, dejansko je že bila mrtva! Sedaj pa
sva ubili še njenega duha! Zakričala je in
rekla: »Non carere nunquam!« Potem pa
izginila. Sesedli sva se na tla in ihteli. Grizli
sva nohte in premišljevali. Katarina je v
šoku govorila: »Ubila sem jo!! Brina, grozen
človek sem!« Začela je jokati, jaz pa
sem jo objela in ji rekla: »Nisi je ubila, že
zdavnaj je bila mrtva. Samo branila si se.
Navsezadnje je ona hotela ubiti naju.«
Katarina: »Kaj misliš, kaj so bile tiste besede,
ki jih je izrekla na koncu?«
»Pojma nimam!« sem rekla. S Katarino sva
bili krvavi, ko pa sva prišli s kleti, sva naenkrat
bili čisti, toda rane so bile še vedno
vidne. Niti vedeli nisva, da naju je napadla
zaradi tistega, kar sva o njej rekli. Ko sva
prišli po stopnicah v jedilnico, sva bili tako
beli in prestrašeni, da so naju vsi spraševali,
kaj je z nama narobe. Vprašala sem
jih, če se jim ni zdelo čudno, da naju ni.
Potem pa je Diana dejala: »Videla sem
vaju pred tremi minutami v kopalnici.«
S Katarino sva se spogledali. Spodaj sva
bili več kot eno uro! Dejansko sem mislila,
da se mi meša. Ko pa so videli rane in kri,
so hoteli vedeti, kaj se nama je zgodilo.
In ko sva povedali vso zgodbo, so bili
prestrašeni, vendar nama nihče ni verjel.
Mislili so, da sva se porezali ob kamenju
v kopalnici.
Čez dva dni sva hudo zboleli. Katarini
so se rane vnele, moja rana pa se ni in
ni hotela zaceliti in še vedno je iz nje lila
kri. Vsako noč sem sanjala Morto, ki je
ponavljala tiste besede. Tudi Katarini se
je sanjalo isto. Nekega večera pa sva se
odločili, da bova na računalniku malo
raziskali o Morti. Ugotovili sva nenavadne
stvari.
Morta je živela 250 let nazaj. Njena starša
sta umrla v požaru, prav tako pa tudi ona.
Časopisu je bila priložena tudi njena slika,
ko je bila še dojenček. Vedeli sva, da je
to ona, saj nam je ravnateljica Ljudmila
kazala slikice vseh dojenčkov, ki so prišli v
sirotišnico in med njimi je bila tudi Morta.
»Torej sva 7 let živeli z duhom?!« sem v
šoku ugotovila! Čisto možno. Morte se ni
nihče dotaknil. Nikoli. »Razen, ko je bila
dojenček,« je pripomnila Katarina. Spreletel
me je srh in pomislila sem: »7 let, v isti
hiši ... z duhom, ki je star 250 let. Bili sva
šokirani. Torej v požaru sploh ni umrla,
ampak se je hotela maščevati. Ampak,
komu? »Mogoče pač ni več hotela biti z
nami,« je rekla Katarina. Verjetno ne bova
nikoli vedeli!
Še sva raziskovali po spletu, ko sva videli
prevod Mortinega imena. »Njeno ime
pomeni MRTVI?« je vprašala Katarina, ko
se je na zaslonu spet pokazala ta beseda.
Prestrašeni sva skočili korak nazaj in stekli
v sobo.
Čez mesec naju je posvojila ista družina
in postali sva sestri. Veseli sva bili, da sva
ostali skupaj. Odločili sva se, da novim
staršem ne bova povedali o tistem groznem
dnevu, saj se nama je zdela izguba
časa. Tako ali tako nama ne bi verjeli.
Brazgotine so se nama še vedno poznale,
vendar sva rekli, da sva se porezali v sirotišnici
v kopalnici.
Neke noči pa sem premlevala tisto besedo,
ki jo je rekla Morta, preden je »drugič«
umrla. Pravzaprav, ko je bila že mrtva.
Šla sem na internet in vtipkala besede,
ko sem nenadoma otrpnila. V prevodu je
pisalo: »Nikoli se me ne bosta znebili!«
Po telesu sem začutila mrzel srh, obrnila
sem se, za menoj pa je stala ona!
MORTA - Z NOŽEM V SRCU!
14. avgust 2015
piši 3* next pa dam naslednjo gor
14. avgust 2015
nextttt !!!!!!!
06. september 2015
next
20. december 2015
o m g nexttttttttttttttttttt
31. december 2015
Next...
Am no tale je resnična k mi jo je teta puvedala
Pač bla je ena hiša u kateri je živeu en možki.. Biu je ful tak pač ni se rad družu z nubenim itd. Pol si je najdu eno punco in sta se poročila .... Žena je nato izginla neznano kam ,možki pa se je odseliu u Ameriko in nuben ga ni nikol več vidu ....Po se je u tisto hišo priselila ena družina ku ma 2 hčerki... 1 naj bi čez nekj dni dopolnila 19 let in vedno ku se je umivala je na ploščicah v kopalnici zagledala kri .. Samo ona je vidla to kri in nihče drug... Povedala je mami in začel so gledat kje ona vid kri ampk oni so vidl da kapla voda po ploščicah in ne kri... Ta hčerka je pa usak dan bol vidla to kri in ful jo je blo strah de se nikol ni šla umit.. Pol sta starša poklicala ene de bojo to preizkal kr se jim je zdel use ful čudn. In tut oni niso vidl kri ,nakar so razbil ploščice v kopalnici in zagledal tisto žensko ku je izgina.. Bla je mrtva in ubiu jo je njen mož ku je pol šou u Ameriko,,,, hčerka pa je zrd tega vidla kri na ploščicah kr bi hmal dopounla 19 let - Tolk ku je bla stara tut ta ženska...
31. januar 2016
Mislim da je
25. julij 2016
Se jaz eno napisem??
25. julij 2016
Ja seveda
27. julij 2016
Jst Sm Mary. Da Neb Gdo Mislu Da Sm Resnična Mary In Da Ubijam Tisti Je Zmešan.
No Tuki Bom Pisala Zgodbe Ki Se Je Men Zgodil Pa Moji BFF Če Bi Radi Sodelovali
Napišite Da Ali Ne. Namesto Unih Krogov Ki Gor Klikneš Bom Dala Smeškote. Plis S Katerim
Odgovorom Se Strinjate Dejte Tega Smeškota U Komentar.
___________________________________________________________________________________________

Boš Sodeloval/Sodelovala?
_____________________________

Ja Z Veseljem Bom Sodeloval/Sodelovala
____________________________________________

Ne Zanima Me Nikoli Kr Si Tak Sam Neki Zmišljuješ
_____________________________________________________

Nwm Če Bi Al Neb
___________________
Hvala In Upam Da Pridete Na Moj Profil Kej Cao!
16. september 2016
Larissa Boom <3 to Morta si sa prekopirala od coola
20. december 2016
3*Next
10. januar 2018
živijoo! to bo moja prva zgodba in upam da vam bo ušeč!

Neko noč sem leala v postelji ker sem, bila žejna sem šla pit.Ko sem hotela vstopiti v kuhinjo sem slišala da se mama pogovarja po telefonu in je rekla: "moje sožalje vsej družini!", zanimalo me je kdo je umrl. Bile so počitnice in naslednji dan je moja best frendica spalaprmen, ko je nekdo pozvonil sem mislila daje on in ko sem odprla vrata so bili 3-je baloni na rdečem je bila prilepljena moja slika v tistem momemto, na modrem napisano ,"zakaj ne žaluješ?" in na rumenem "šel sem v raj ne v pekel". Potem so vsi baloni poknali, prestrašila sem se in zbežala v sobo. Prišla je Karmen, šlesma v kuinjo dabi se najedlepoema sma se odločile da grema gledat grozljivko. Speklesma si kokice in v sobo nesle dva kozarca in cel liter coca-cole, ko sma začele gledati je nekdo močno zaloputnil vrata v drugi sobi, prestrašile sma se a je rekla karmen da je to samo veter ker so odprta okna. Naproti postelje imam ogledalo, in ko sem pogledala v ogledalo sem videla da neka punčka sedi zraven postelje pri kamen, potem sem pogledala vstar in šeenkrat v ogledalo in videla da izpod postelje leze neko dekle, imela je črne lase čisto krvave lasi in oblečeno je imela belo oleko popackano z krvi, sisnilo me je pri srcu in sma z karmen zbežali in se zaklenili v kopalnico, nato se je luč ugasnila, prižgal se je telefon saj sem dobila snap, od moje sestrične napisala mi je:"kje si?" odpisala sem da sem doma, in potem mi napiše "vem saj te že ves čas gledam" obrnila sem se okoli in pogledala naokoli nato pa me je poslala fotografijo mene ko me je slikala v tem momentu pogledala sem skozi okno on videla da ona visi na vrvici čisto krvava prestrašila sem se saj ona živi eno nadstropje višje kot jaz. Telefon se mi je izklopol in ogledalo se je razbilo na 1000 delov, potem se samo spomnim da sem se zbudila v olnišnici in slišala ko je sestra govorila z mojo mamo in ji rekla " je kdo v vaši družini v tem tedno umrl?" in ji je mami povedala da je umrl moj goti ampak mi tega ni povedala. začela sem jokati ko pa je prd mano stal on in mi rekel "pridi z mano greva skupaj v raj" prišla je mama in lahko semšla domov...čez 5 let.... ravno na moj rojstni dan smo morali iti v cerkev žalovati saj gremo vsako leto en dan po njegovi smrti na žalovanje, ko sem prišla domov je bilo v moji sobi na postelji darilo. Mislila sem da mi ga je kupila mama, a temu ni bilo tako.

3-je nexti pa nadaljujem....
12. maj 2018
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani