Hiii!
Spettt jaz z zgodbico. Torej, verjetno ne morem brez pisanja, tako da ja. Ne bom dolgovezila, vse boste morale prebrati
Floyd Elliot Sydney ---›
https://s2.favim.com/orig/141006/black-and-white-cute-dark-fashion-Favim.com-2130881.jpg
Michael Gordon Clifford ---›
https://www.polyvore.com/cgi/img-thing?.out=jpg&size=l&tid=134495989
Floyd Romley ---›
https://s8.favim.com/orig/150410/bedroom-boy-cute-grunge-Favim.com-2637675.jpg
Alice Deckings ---›
https://i1093.photobucket.com/albums/i425/goodange/shin%20min%20ah%20joinus%20summer%202013/3rd%20new%20album/1_zps9a5c8066.jpg~original
***
Hej.
Ja, živim na ulici. A koga to moti?
Hja. Moje mame očitno ne.
Nagnala me je od doma, ker je prvič v življenju nisem ubogala, čeprav sem stara 18 let.
Naj se jebe vse skupaj.
Če to bereš, oprosti za moj čudoviti izbor besed.
Sem Floyd Elliot Sydney.
Ja. Vem, da sem punca in imam dve moški imeni. Res prekrasno, z zbadljivkami se spopadam vsakoč, ko koga spoznam. In kako neizmerno krasno je, da imam priimek Sydney in sem se rodila v Sydneyu.
Besede moje mame.
No, sem sama kriva, če sta se moja starša spoznala, ko sta bila hipija? Vedno sem mislila, da sem nesreča. Ampak verjetno sta se potem, ko sta spoznala, da bosta dobila otroka, spametovala.
Le, da je moja mama postala fina in prefinjena gospa, ki je hotela urediti življenje svoje hčerke.
In ko se enkrat nisem strinjala z njo, me je nagnala od doma.
'Kako prečudovito'.
Oh, in naj omenim, da Andy ni moj pravi oče. Vendar je bil vseeno hipi. Moja mama mi je povedala, da so bili vsi trije hipiji, ampak se je bolje ujela z Andyjem.
Torej sem bila res nesreča.
Vse odkar sem izvedela, da Andy ni moj oče, sva se z mamo prepirali. Hotela sem izvedeti več, a mi ni hotela povedati.
Kar se mi je zdelo popolnoma nepravično. Nimam pravice izvedeti, kdo je moj oče? Mama je rekla, da imam njegove oči. Izrazito svetlo modra barva, kot bi se svetile.
Ja, zafrknila sem svoje življenje, ampak iskreno... Raje živim na ulici, kot pa s svojo mamo.
Kruto.
***
Mnja... To je za začetek to haha
Upam, da vam je všeč pa da vam bo za naprej tudi...
Spettt jaz z zgodbico. Torej, verjetno ne morem brez pisanja, tako da ja. Ne bom dolgovezila, vse boste morale prebrati
Floyd Elliot Sydney ---›
https://s2.favim.com/orig/141006/black-and-white-cute-dark-fashion-Favim.com-2130881.jpg
Michael Gordon Clifford ---›
https://www.polyvore.com/cgi/img-thing?.out=jpg&size=l&tid=134495989
Floyd Romley ---›
https://s8.favim.com/orig/150410/bedroom-boy-cute-grunge-Favim.com-2637675.jpg
Alice Deckings ---›
https://i1093.photobucket.com/albums/i425/goodange/shin%20min%20ah%20joinus%20summer%202013/3rd%20new%20album/1_zps9a5c8066.jpg~original
***
Hej.
Ja, živim na ulici. A koga to moti?
Hja. Moje mame očitno ne.
Nagnala me je od doma, ker je prvič v življenju nisem ubogala, čeprav sem stara 18 let.
Naj se jebe vse skupaj.
Če to bereš, oprosti za moj čudoviti izbor besed.
Sem Floyd Elliot Sydney.
Ja. Vem, da sem punca in imam dve moški imeni. Res prekrasno, z zbadljivkami se spopadam vsakoč, ko koga spoznam. In kako neizmerno krasno je, da imam priimek Sydney in sem se rodila v Sydneyu.
Besede moje mame.
No, sem sama kriva, če sta se moja starša spoznala, ko sta bila hipija? Vedno sem mislila, da sem nesreča. Ampak verjetno sta se potem, ko sta spoznala, da bosta dobila otroka, spametovala.
Le, da je moja mama postala fina in prefinjena gospa, ki je hotela urediti življenje svoje hčerke.
In ko se enkrat nisem strinjala z njo, me je nagnala od doma.
'Kako prečudovito'.
Oh, in naj omenim, da Andy ni moj pravi oče. Vendar je bil vseeno hipi. Moja mama mi je povedala, da so bili vsi trije hipiji, ampak se je bolje ujela z Andyjem.
Torej sem bila res nesreča.
Vse odkar sem izvedela, da Andy ni moj oče, sva se z mamo prepirali. Hotela sem izvedeti več, a mi ni hotela povedati.
Kar se mi je zdelo popolnoma nepravično. Nimam pravice izvedeti, kdo je moj oče? Mama je rekla, da imam njegove oči. Izrazito svetlo modra barva, kot bi se svetile.
Ja, zafrknila sem svoje življenje, ampak iskreno... Raje živim na ulici, kot pa s svojo mamo.
Kruto.
***
Mnja... To je za začetek to haha
Upam, da vam je všeč pa da vam bo za naprej tudi...
17. september 2016
o moj bog še ena zakon zgodbica od najboljše pisateljice na igrah :3 neeeeext 
17. september 2016
u215639
Next in to je izjemno
17. september 2016
u216066
Se ena izjemna zgodbica od izjemne pisateljice 
Next, definitivno!
Next, definitivno!
17. september 2016
u193768
Neeext
17. september 2016
u214959
Next
to bo se ena uspesna zgodbica
to bo se ena uspesna zgodbica
17. september 2016
u194937
Omfg kaj da faking faaaaaak??
Tko omfg jst sm se smejala ceprov se vrjetn ne bi smela ampak mi je to useen smesn, omg jst sm cudna
uglaunm prfkt zacetk, pa like da fak ze na zacetku mam neskoncno enih uprasanj pa nwm kaj se dogaja tocn again,jst sm cudna pa zgleda hocm met us epod kontrolo
Valda da NEEEEEEEEEEXT!!
Tko omfg jst sm se smejala ceprov se vrjetn ne bi smela ampak mi je to useen smesn, omg jst sm cudna
uglaunm prfkt zacetk, pa like da fak ze na zacetku mam neskoncno enih uprasanj pa nwm kaj se dogaja tocn
again,jst sm cudna pa zgleda hocm met us epod kontrolo Valda da NEEEEEEEEEEXT!!
17. september 2016
waaaaAAAAAAAAAAAT?!?
FOK ŽENSKA TOLE JE PRFEKCIJAAAAA
NEXTI LIKE NOOOOW???
NEXTTTT
FOK ŽENSKA TOLE JE PRFEKCIJAAAAA
NEXTI LIKE NOOOOW???
NEXTTTT
18. september 2016
u192644
nextttt zelo mi je vsec tvoje pisanje se posebaj od prejsne zgodbice k je bla res izjemna.
18. september 2016
u172325
NEXTTTTT!!!!!
18. september 2016
nexttt koma cakam nadaljevanje
niti kancka dvoma ni da bo to se ena tvojih perfekcij
niti kancka dvoma ni da bo to se ena tvojih perfekcij
19. september 2016
Hii!
1.
***
Sedim in razmišljam, kako sem zasrala. Ampak jaz sem taka, oprosti mama. Ne dovolim, da mi drugi urejajo življenje. Dobesedno sovražim to. In tudi če kot brezdomka ne bom zadovoljna, bo vseeno bolje, kot pa da mi nekdo ukazuje.
Zavzdihnem in se ozrem okoli. Sedim. Na pločniku, mimo hodijo ljudje in nekateri me ogledujejo.
Zraven je glasbena trgovina in želim si noter, vendar me gotovo ne bi spustili.
Po drugi strani sploh ne izgledam slabo. Ne izgledam kot brezdomka, bolj kot dekle, ki čaka na nekoga.
Nekdo stoji poleg mene, čaka na zeleno luč na semaforju.
Kako smešno. Čakal bo nekaj sekund in ko bo prišel naslednjič, bom še vedno tu.
Rada opazujem ljudi. Predstavljam si, kakšna življenja imajo, kaj so jedli za zajtrk.
Kaj bom jaz jutri jedla za zajtrk?
Posmehnila sem se sama sebi. V torbi imam veliko denarja. Preveč.
Le, da ga ni toliko, da bi si kupila stanovanje.
Bom že nekako.
Nisem oseba, ki bi jokala zaradi butastega prepira. Če sem iskrena, že več let nisem jokala. Pravzaprav ne kažem rada svojih čustev. Močna oseba sem in nočem se pomehkužiti.
Oprtam si nahrbtnik in prečkam čez cesto. Nisem še lačna, ampak takoj ko pomislim na hrano, se mi pocedijo sline. V bližini zagledam McDonalds, ampak ga prezrem. Po treh urah hoje po pločnikih se vrnem nazaj pred glasbeno trgovino in sedem na tla.
Vidim družino, ki se ustavi pred rdečo lučjo. Mama govori svojim trem otrokom, da naj nečesa nikoli več ne storijo. Nasmehnem se, ker se spomnim, da me mama nikoli ni tako kregala. Ker sem bila vedno 'pridna'. Ampak ko gledam nazaj... Včasih sem si želela, da bi me pošteno nahrulila.
Ko se vsa utrujena privlečem do glasbene trgovine, sedem na pločnik.
"Boš od včeraj naprej vsak dan sedela tu?" zaslišim. Pogledam navzgor in zagledam istega fanta, ki sem ga videla prejšnji dan, le da z drugo barvo las.
"Si boš od včeraj naprej vsak dan pobarval lase?" vprašam in se nezainteresirano zazrem v semafor. Tiho se zasmeji in sede poleg mene.
"Ti je ta barva všeč?"
Pogledam ga in začnem preučevati njegove zelene lase.
"Lep odtenek," pripomnim in se spet zazrem v semafor. Ravnokar zelena luč, a ni nikogar, ki bi prečkal cesto.
Nasmehne se in gleda naprej. Utihne.
"So ti barve všeč?" nenadoma vpraša in me pogleda.
Začudeno mu vrnem pogled.
"Zakaj?" vprašam.
"Ne vem... Vsak dan sediš tu in gledaš semafor. In ravnokar si rekla, da ti je všeč moj odtenek las," razloži.
"Nisem rekla da mi je všeč."
Zavzdihne. "Prav. Rekla si, da je lep."
Sploh se ne trudim z odgovorom. "Katera je tvoja najljubša barva?" ga vprašam.
Pogleda me in začne razmišljati.
"Modra... Rad imam nebo," reče in se zazre navzgor.
Ostanem tiho, ker imam tudi jaz zelo rada nebo, a mu tega ne priznam.
"Kaj pa tvoja?"
Pogledam v tla. "Črna," rečem čez sekundo.
Spet ostane tiho. Mimo vozijo avtomobili in vsake toliko nekdo prečka cesto.
Od strani vidim, da me Zelen Človek pogleda in opazuje.
"Zakaj si tu?" končno vpraša.
Pogledam ga. Počasi skomignem. "Ne vem."
Čez nekaj časa vstane, a se ne zganem.
"Počasi bom šel domov. Greš ti tudi?" vpraša.
"Nekaj časa bom še tu," rečem čez nekaj časa in ga pogledam.
"Prav. Lahko noč," reče in začne odhajati. Zazrem se za njim. Oblečen je v usnjeno jakno in črne kavbojke. Okoli roke ima črne zapestnice in spominja me na člana punk skupine.
Ko ga ni več na vidiku, tudi sama vstanem in odidem za glasbeno trgovino. Zagledam ogromne smetnjake. Ko se skrijem za enega od njih, ne vidim skoraj ničesar.
***
Vem, da je mogoče prvi del pa to mal dolgočasen, ampak verjemite da še bo bolše hhh
1.
***
Sedim in razmišljam, kako sem zasrala. Ampak jaz sem taka, oprosti mama. Ne dovolim, da mi drugi urejajo življenje. Dobesedno sovražim to. In tudi če kot brezdomka ne bom zadovoljna, bo vseeno bolje, kot pa da mi nekdo ukazuje.
Zavzdihnem in se ozrem okoli. Sedim. Na pločniku, mimo hodijo ljudje in nekateri me ogledujejo.
Zraven je glasbena trgovina in želim si noter, vendar me gotovo ne bi spustili.
Po drugi strani sploh ne izgledam slabo. Ne izgledam kot brezdomka, bolj kot dekle, ki čaka na nekoga.
Nekdo stoji poleg mene, čaka na zeleno luč na semaforju.
Kako smešno. Čakal bo nekaj sekund in ko bo prišel naslednjič, bom še vedno tu.
Rada opazujem ljudi. Predstavljam si, kakšna življenja imajo, kaj so jedli za zajtrk.
Kaj bom jaz jutri jedla za zajtrk?
Posmehnila sem se sama sebi. V torbi imam veliko denarja. Preveč.
Le, da ga ni toliko, da bi si kupila stanovanje.
Bom že nekako.
Nisem oseba, ki bi jokala zaradi butastega prepira. Če sem iskrena, že več let nisem jokala. Pravzaprav ne kažem rada svojih čustev. Močna oseba sem in nočem se pomehkužiti.
Oprtam si nahrbtnik in prečkam čez cesto. Nisem še lačna, ampak takoj ko pomislim na hrano, se mi pocedijo sline. V bližini zagledam McDonalds, ampak ga prezrem. Po treh urah hoje po pločnikih se vrnem nazaj pred glasbeno trgovino in sedem na tla.
Vidim družino, ki se ustavi pred rdečo lučjo. Mama govori svojim trem otrokom, da naj nečesa nikoli več ne storijo. Nasmehnem se, ker se spomnim, da me mama nikoli ni tako kregala. Ker sem bila vedno 'pridna'. Ampak ko gledam nazaj... Včasih sem si želela, da bi me pošteno nahrulila.
Ko se vsa utrujena privlečem do glasbene trgovine, sedem na pločnik.
"Boš od včeraj naprej vsak dan sedela tu?" zaslišim. Pogledam navzgor in zagledam istega fanta, ki sem ga videla prejšnji dan, le da z drugo barvo las.
"Si boš od včeraj naprej vsak dan pobarval lase?" vprašam in se nezainteresirano zazrem v semafor. Tiho se zasmeji in sede poleg mene.
"Ti je ta barva všeč?"
Pogledam ga in začnem preučevati njegove zelene lase.
"Lep odtenek," pripomnim in se spet zazrem v semafor. Ravnokar zelena luč, a ni nikogar, ki bi prečkal cesto.
Nasmehne se in gleda naprej. Utihne.
"So ti barve všeč?" nenadoma vpraša in me pogleda.
Začudeno mu vrnem pogled.
"Zakaj?" vprašam.
"Ne vem... Vsak dan sediš tu in gledaš semafor. In ravnokar si rekla, da ti je všeč moj odtenek las," razloži.
"Nisem rekla da mi je všeč."
Zavzdihne. "Prav. Rekla si, da je lep."
Sploh se ne trudim z odgovorom. "Katera je tvoja najljubša barva?" ga vprašam.
Pogleda me in začne razmišljati.
"Modra... Rad imam nebo," reče in se zazre navzgor.
Ostanem tiho, ker imam tudi jaz zelo rada nebo, a mu tega ne priznam.
"Kaj pa tvoja?"
Pogledam v tla. "Črna," rečem čez sekundo.
Spet ostane tiho. Mimo vozijo avtomobili in vsake toliko nekdo prečka cesto.
Od strani vidim, da me Zelen Človek pogleda in opazuje.
"Zakaj si tu?" končno vpraša.
Pogledam ga. Počasi skomignem. "Ne vem."
Čez nekaj časa vstane, a se ne zganem.
"Počasi bom šel domov. Greš ti tudi?" vpraša.
"Nekaj časa bom še tu," rečem čez nekaj časa in ga pogledam.
"Prav. Lahko noč," reče in začne odhajati. Zazrem se za njim. Oblečen je v usnjeno jakno in črne kavbojke. Okoli roke ima črne zapestnice in spominja me na člana punk skupine.
Ko ga ni več na vidiku, tudi sama vstanem in odidem za glasbeno trgovino. Zagledam ogromne smetnjake. Ko se skrijem za enega od njih, ne vidim skoraj ničesar.
***
Vem, da je mogoče prvi del pa to mal dolgočasen, ampak verjemite da še bo bolše hhh
20. september 2016
Omgg fuul mi je useeec*.*
Kumi cakaam neext
Pa ta njena mama je za u psihiatricno-_-
Neeeeeeext
Kumi cakaam neext
Pa ta njena mama je za u psihiatricno-_-
Neeeeeeext
20. september 2016
Facebook