Next
27. september 2013
u142563
u142563
Neeeext
28. september 2013
u151962
u151962
Hey, hoy, fajna zgodbica, zelo zelo zelo dobra, NEXT!
28. september 2013
u144245
u144245
next
28. september 2013
.
.
.
"Poleg tega, mislim da sem v pretepu z enim debeluhom že zmagal," je rekel in mi pomežiknil ko sva se odpravila dol po stopnicah.
"In mi vrnil igračke!" sem vzkliknila in ga objela, ko sem se spomnila dogodka izpred več kot desetih let. Dan, ko sva se spoznala. Zardela sem. "Tudi dama bi ga lahko prebutala."
"In nato smrdela po podganjih drekcih," je dodal.
Skomignila sem z rameni. "Vse za dosego cilja, kajne?"
"Če se prav spomnim je bila za vajino srečanje odgovorna Alicina mama," je odgovorila Julie. (Mattova mama?)
Z Mattom sva istočasno pokimala, saj sva že najmanj stokrat slišala to zgodbo. "Julie," sem ogovorila Mattovo mamo. "Je Matt tudi v tistih letih bil takšna nadloga?"

Julie in njen mož Lloyd sta se zasmejala. "Če verjameš ali ne," se je oglasila Julie, "je bil še večja." Zarotniško me je pogledala.
"Hej!" je vzkliknil Matt. "Moja mama si! Morala bi biti na moji strani!"
"Oprosti ljubček." Ljubeče se mu je našobila. "Boš tudi ti juho?"
Zavil je z očmi, češ: opravičilo pa tako. "Hvala mama." Pred zajemalko ji je podržal krožnik.
Zavzdihnila sem. "Matt. Zaradi tistega idiota sva čisto pozabila na sladoled."
"Alice," je bil zaprepaden Lloyd. "Kako pa govoriš?"

Rahlo sem zardela in se opravičujoče zazrla vanj. "Oprostite gospod Lionheart, ampak je res." Matt je le zavil z očmi in se ponovno zakopal v svoj krožnik. "Že res, da sem se jaz zaletela vanj, ampak sem se mu tudi prav prisrčno opravičila." Užaljeno sem pogledala Lloyda. "Saj veste kako prijazna znam biti."
Lloyd se je veselo zasmejal. "Vem Alice, vem. Mislim da še nisem videl bolj uspešnega človeka v pihanju človeku na dušo."
Zadovoljna sem pokimala in pogoltnila še eno žlico juhe. "No, on mi pa potem še odgovori, in to citiram: "Upam, da po poti koga ne ubiješ." Ali ni to naravnost nesramno?"
Julie je resno pokimala. "Kakšna olika!" je zagodrnjala.
.
.
.
02. oktober 2013
u151962
u151962
NEXT!
02. oktober 2013
next
02. oktober 2013
u142563
u142563
Neeext
02. oktober 2013
Neeeeext
04. oktober 2013
"Oh, Maricka!" sem pristavil se svoje s smesno zenskim glasom, "Na tem svetu sploh ni nobenih gentelmanov vec!" 
Oce se je zasmejal, mama pa me sokirano pogledala.
"Matt, lepse se obnasaj," Zatrl sem nasmesek in pokimal. Poskilil sem k Alice, ki je poskusala prikriri svoje hihitanje z glasnim kasljem.
"Bog, Alice! Ali je vse vredu?" je pokonci planila mama in jo narahlo potolkla po hrbtu.
"Samo juha se mi je zaltela," je dejala v zadredi, "Dobra je, mimogrede,"
Oce ji je pomeziknil.
"Ce Julie kaj zna, je to kuhanje," je rekel in mami pritisnil poljub na lice.
"In zaslisevanje," sem zamrmral v brado in k ustom ponesel novo zlico juhe.
"Si se ze pripravil za jutri?" je vprasala mama, ki besed ni slisala, ali pa se je pretvarjala da jih ni.
"Zjutraj jih bom," sem odvrnil, ona pa me je strogo pogledala izpod obrvi.
"Da je bos spet pozabil kaksnega zvezka," je rekla. 
"In nobenega spricanja!" je pristavil oce. Alicese je ob tej temi ocitno dolgocasila in glasno se je odkasljala.
"Julie," je rekla in se s komolci naslonila na mizo, "Z veseljem bi slisala kaksno sramotno zgdobo iz Mattovega otrostva,"
Oce se je zasmejal, medtem ko je mama zacela pobirati kroznike in jih zlagati. Vstal sem in ji pomagal.
"Saj poznas vse," sem se nasmehnil Alice in ji pomeziknil, "Ti si bila vecinoma vzrok,"
Oce se je se glasneje zasmejal, mama pa samo nasmehnila.
"To pa to," je rekel in vstal, "Gor grem, nekaj dela sem iz sluzbe pa bendar odnesel domov." 
Narejeno strogo jd pogledal mene in Alice.
"Naj vama bo to v poduk! Nikoli ne odlasuj do zadnje sekunde! Nihce noce delati na nedeljo zvecer," mami je na lice pritisnil se en poljub in se godrnjaje odpravil po stopnicah. Z Alice sva se muzaje spogledala.
"Na zalost imasta prav," je rekla mama, "Vse smo ti ze povedali, za vecino pa si bila tako ali tako zraven,"
Alice je razocadano zavzdihnila nad mojim zmagoslavnim nasmehom. Mama se je omehcala in tudi sama zavzdihnila.
"Si ze slisala tisto o stiriletnem Mattu, in babicam, ki so zasedle 'njegovo' klopico parku?" 
"Mhm," je rekla Alice in se veselo vzravnala, "Toda z veseljem bi jo slisala znova,"
Zavzdihnil sem sprijaznjen s svojo usodo.
"Precnej preprican sem, da so bile nune," sem vdan v usodo priznal.
"Ah, zaradi tega je se bolj zabavno," se je mama zahihitala kot razposajena trinajstletnica, "No...." je zacela z zadovoljnim namsehom medtem ko je Alice vanj strmela v navdusenju. Potem je posmehljivo poskilila vame. To bo se dolg vecer...
16. oktober 2013
(zdaj bi loh pocasi ze zaceli s kasnimi teorijami )
16. oktober 2013
u144245
u144245
next
16. oktober 2013
u151962
u151962
Ne ti men kle pa to, veš, da to men ne gre dobro od rok...teorije pa to...Mislm ej...

Aja btw, Next
16. oktober 2013
okeej totadva bota skup pa glede na to da se mi zdi, da je to fantazijska pričakujem kmalu zaplet?
Next
16. oktober 2013
Hm ja teorije hočete? Torej lahko kmalu kakšno pričakujete na zasebca :'D
Neeeeeeeeeeext!
16. oktober 2013
lol Nives bo celi spis zaj napisala
16. oktober 2013
Eh to bom jutri v šoli pisala.. tle bom esej napisala
16. oktober 2013
okej ti kr da te ne bo Meta slabo ocenla
16. oktober 2013
hahahahahah :'D čak sam prvo se morem še neki pametenga spoment :'D
16. oktober 2013
ja veselo na delo!
17. oktober 2013
Ooooo Nives ... kar hitro za računalnik in napiši domneve ... samo ne pozabit, da sedaj ne boš le brala mojih zamisli, ker lahko Meta kadarkoli spremeni potek dogodkou
Se pa strinjam s SoMe - Želim vaše domneve!
_________________________________________________________________________
Počasi sem se vračala domov in bila je že trda tema. Poskušala sem se spomniti kakšen prepričljiv razlog za mamo, da sem tako pozna. Seveda je bilo moje razmišljanje zaman, saj sem vedela, da mi nikoli ne bo nasedla.
Spomnila sem se zgodbe, ki mi jo je povedala Julie. Nasmehnila sem se. Čeprav sem jo slišala že najmanj desetkrat, pa me je še vedno spravila do solz.
Počasi sem hodila naprej, ko sem naenkrat zaslišala ropot. Ozrla sem se okoli sebe, ampak na ulici ni bilo nikogar. Namrščila sem se. Prisluhov pa vendar še nimam! V tistem trenutku se je spet zaslišal ropot. Ugotovila sem, da prihaja iz stranske ulice pred mano. Počasi sem se približala vogalu in pokukala vanjo.
Hmm... Bila je tema. Luno so ravno zakrili oblaki, zaradi česar nisem videla ničesar. Potem je v oddaljenem zabojniku za smeti zagorel plamen in osvetlil dve postavi.
Eden izmed njih je bil idiot v katerega sem se malo prej zaletela. Ženski, ki mi je kazala hrbet je držal odprto aktovko, da si je lahko mirno ogledala njeno vsebino.
"Pisma," je pridušeno zapihala. Njen glas je bil popačen, ampak se mi je vseeno zdel znan.
Idiot je skomignil z rameni. "Želeli so jih poslati staršem in prijateljem."
Ženska je bila videti obupana, saj se je nemočno prijela za glavo. V roke je vzela eno od pisem in ga raztegnila nad ognjem, da bi lahko prebrala vsebino. "Izdajajo naše naloge," je zaprepadeno iztisnila skozi zobe. "Znebi se jih!"
V tem trenutku sem prepoznala glas in žensko postavo. Počasi sem se premaknila po ulici navzdol. Ko me je moški, ki je gledal proti meni, opazil, je presenečeno razprl oči in urno zaprl aktovko. Ženska se je hitro obrnila, da bi videla kaj je sprožilo njegov preplah.
"Hej mama," sem jo vedro pozdravila in se namrščila njenemu presenečenemu izrazu na obrazu. "Kaj pa počneš tukaj?"
Mama je rahlo priprla oči, potem pa me stisnila v objem. "Isto velja za tebe, mlada dama," se mi je nasmehnila. "Nisi rekla, da boš Matta samo pospremila?"
Skomignila sem z rameni in brskala po spominu za mojim alibijem. "Ko sem bila pri njih sem se spomnila, da morava dokončati seminarsko za profesorja Vanetta."
"A tako?" se mi je nasmehnila. "Mene je pa tako skrbelo, da sem se odpravila za tabo. Mislila sem, da si zašla v kakšne težave."
Veselo sem se ji zarežala. "Ah daj no! Saj sem bila le z Mattom."
Skomignila je z rameni. "No, po poti sem srečala svojega sodelavca." Pomignila je na idiota, ki je k sebi še vedno tesno prižemal aktovko.
"Sem se že spraševala, ja, od kod poznaš tega idiota," sem porogljivo odgovorila.
"Alice!" je zaprepadeno vzkliknila mama. Poškilila je k idiotu in se nato strogo ozrla vame. "Takoj se opraviči gospodu Bannesu!"
Skomignila sem z rameni. "Oprosti," sem rekla in pri sebi dodala: "Idiot." Bleščeče sem se mu nasmehnila.
Mama je zavila z očmi. "Oprosti Dylan, ampak midve," grobo me je stisnila za ramo, "se morava odpraviti domov. Upam, da boš lahko poskrbel za ta incident." Pomignila je proti aktovki.
"Seveda." Odločeno je pokimal. "Ne skrbi.
21. oktober 2013
Se na zs moras
21. oktober 2013
u151962
u151962
*Shinny Big Eyes* Let the action begins!
22. oktober 2013
*Puppy face* Yes, please!
22. oktober 2013
u142563
u142563
Neext
22. oktober 2013
Sumljivooo
Maja, nič ne skrbi tudi branje Metinih idej dodobra obvladam, tak da ko se kaj pametenga spomnem napišem
Neeeeeeeeeeeeeeeeext
22. oktober 2013
Oprostite k ste tko dougo cakali :3 tuki je vas next
·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~~··~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~·~
Zazehal sem v dlan in ze tretjic pritisnil na zvonec. Odprla je Gabriele in se mi nasmehnil.
"Alice bo takoj, samo malo zavlacuje," pomeziknila mi je, "Saj ves; ponedeljki."
Zasmejal sem se in si razmrsil lase.
"Bi rekel, da so mi znani, ja," 
Roke si je obrisala v krpo, jo odlozila na policko in se naslonila na podboj vrat.
"Matt, saj si zdrav, ne?" se mi je zvedavo nasmehnila. Njene besede so me spravile v pritajen hehet.
"Kolikor jaz vem," sem se ji posmehnil.
"To je dobro," mi je zadovoljno odvrnila, "V druzini tudi? Nobenih bolezni?"

"Spet- ne kolikor jaz vem," sem smeje odvrnil. V tistem trenutku se je mimo Gabriele prerinila Alice, s torbo kar v rokah.
"Dovolj zaslisevanja, mama!" je zaklicala, ko je pograbila mojo roko in me potegnila za sabo.
"Adijo!" sva hkrati pomahala. Gabriele je v odgovor samo nasmejana dvignila roko, se obrnila in zaprla brata, ko je ozginila v hiso.
"Ne zameri ji," je rekla Alice, "Samo zdrave vnuke hoce,"
Zasmejal sem se, ko sva se z gruco drugih ustavilapri avtobusni postaji. V pozdrav sem pomignila Edu, na drugem koncu avtobusne. Zarezal se je in s enapotil proti nama.
Alice ga ni opazila.
"Ne bos verjel kaj... Oh hej, Eddie!" se je zasmejala, "Ti povem v soli," mi je navrgla ko se ji je Ed zafrkljivo nasmehnil.
"Kako gre? Cela sola za pobira stave kdaj bosta koncno pristala skupaj!" pomeziknil je Alice in se mi zarezal, "Narsdita mi uslugo in to naredita drugi teden,"
Alice se je zasmejala in ga bosknila v ramo. Tudi sam sem.mu namenil karajoc nasmeh.
"Kaj," se je zarezal, ko se je izmeknil novemu udarcu, "Sta najbolj znan ne-parcek na soli,"
Zasmejal sem se in ga prijateljsko pocil po hrbtu. Kar zaletelo se mu je.
"Tako bo tudi ostalo," sem se nasmehnil.
"Tega ne namrevama spremeniti," je to smeje potrdila Alice. Neko plavolaso dekle, ki je nisem poznal se je obrnilo k meni.
"Dajta no! Vsi navijajo za Malice!" Nisem je poznal in dejstvo, da sva tko poznana me je preseneilo. Ed se je zarezal, mene in Alice objel cez rame in dekletu poslal poljub. Zahihitala se je, se obrnila proti prijateljici in nekaj zasepetala.
"Vidista! No ce ze ne nameravata biti skupaj bi lahko sla malo v akcijo! Matt!" skorja razocarano me je pogledal.

"Ne hodim s sosolkami," sem odvrnil.
"Torej dekle izven sole! Alice pa ti?" 
Zmignila je z rameni.
"Ko bo rpisel kdo, ki mi bo vsec bom stopila v akcijo," Ed se je zarezal.
"Super. Matt, danes zvecer. Odkril sem super prostor. Se ciato nepopisan. Neke stare stavbe. Super bo! Kaj pravis?" 
Poskilil sem k Alice. Odkimala. Ocitno se za danes nisva domenila za nic. Hvala bogu, vedno me je morala opomniti na srecanja. Taksne stvari sem red pozabljal.
"Ocitno sme.prost," sem se zarezal.
"Super!" se je zarezal in pomeziknil Alice, "Prinesi vse plocevinke. Barvito bo,"
Brez pozdrava se je odtrgal od naju in se pognal skozi.mnozico.

"Hey, Cindy!" je zaklical in ze ga ni bilo vec. Z Alice sva se spogledala in planila v smeh.
"Zadnjic bi vas kmalu dobili," me je opozorila. Zarezal sem se ji.
"Ampak nas niso. Brez skrvi, vse bo vredu," razmrsil sem ji lase ravno v trenutku ko je pred nami ustavil avtobus.
04. december 2013
u144245
u144245
next
04. december 2013
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
04. december 2013
u151962
u151962
NEXT!
05. december 2013
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani