O-M-G. Heather, za tole bi se pol učenk kar takoj ubilo. Uf zdaj pa bo siguren začela hodit z Gerardom. Pa bo Harry ful ljubosumen, potem ju pa sparčkaš. Potem pa Gerard umre (sej je Fightning 'till the end:-)). Pa bo Heather padla v depresijo, in bo padla v kremplje Harryjeve mame, ki jo bo držala kot zapornico v kleti itd.
(Don't mind me glede tistega o Heapu, jz bo itak večino likov v zgodbah ubila. Ampak, ja, popestrilo bi zgodbo)
To komot lohka razvlečeš čez tri 'knjige'.
05. januar 2016
sam eno besedo mam zate in sicer: WWWWWWAAAAAAWWWWWWW
Neeeeeext!!!!
se strinjam z mojo predhodnico.
Ful dobr plot twist....
06. januar 2016
neext!!
06. januar 2016
Pozdravljeni, moji kodrasti prijatelji!
Kako ste kaj?
Danes ne bom govorila veliko razen tega, da povem da me vaše teorije zabavajo.
Uživajte :')
***
20.

December je bil izvrsten. Razjezili me niso niti rasistični letaki, ki so se petnajstega pojavili na hodnikih in vse je kazalo, da bo čas do počitnic minil v veselem pričakovanju Louisovega rojstnega dne in plesa.

Prijatelju sem za rojstni dan kupila škatlo mešanih slaščic iz Medenega carja, saj vem kako rad jih ima, za šalo pa sem mu naročila še uro, ki nikoli ne kaže pravega časa iz Creparja, kot del čarovniške tradicije po kateri se polnoletnemu čarovniku podari ura.

Na njegov rojstni dan je priletela Snowy z dolgo pričakovanim Jacobovim odgovorom. Odvezala sem ga z njene noge, sova pa se je takoj obrnila in odletela v prvo sneženo jutro v tem šolskem letu. Pismo sem neučakano odprla in ga na hitro preletela.

Ko se je Jacobova tanka in natančna pisava sredi pisma spremenila v mamino težje berljivo sem v želodcu začutila grozen občutek. Nasmešek mi je počasi izginil z obraza.

Zgladila sem kos pergamenta in ga ponovno preletala s pogledom, upajoč da sem le narobe videla ter opazila da je poleg mamine pisave na pismu še nekaj čudnega. Ni bilo Jacobovega neberljivega podpisa.

Prebrala sem prvi del pisma.

Draga 'Ther!

Mama in oče sta super, njen najljubši par pa se (za čuda) še kar drži. Tudi mi te pogrešamo.

Ne zdi se mi modro, da bi med prazniki hodila domov in očka se strinja s tem, tako da ti bomo božična darila poslali po pošti.

Nasmehnila sem se. Tako in tako zdaj ne mislim hoditi domov, saj sem bila povabljena na ples, kar sem domov sporočila že tisti dan, ko sem se odločila da privolim v Gerardovo povabilo.

Kako se kaj držijo tvoji prijatelji? Jih misliš

Jacobova pisava se je na tem mestu končala, zamenjala pa jo je mamina. Pisavi sta si bili podobni, a njena je bila bolj poševna in manj vidna, saj pisma ni nadaljevala s peresom, ampak s kemičnim svinčnikom, ki se je na nekaj mestih razlil. Zdelo se je, da je med pisanjem jokala. Nekaj besed je bilo tako razmazanih, da sem jih komaj prebrala.

Heather!

Z obžalovanjem ti sporočam, da se je tvoj brat pred petimi dnevi v avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil. Prosim ostani na šoli, ne delaj neumnosti in pojdi na ta ples, sprosti se. Vem, kako se počutiš, tudi s tvojim očetom morava veliko premisliti, a ne utapljaj se v žalosti, razumeš?

Nekaj me vseeno skrbi in želim da to veš. Avtomobil tvojega brata je bil komaj poškodovan, truplo pa ni imelo ne notranjih ne zunanjih poškodb. Tudi mrliška oglednica s katero sem uspela govoriti pravi, da se ji to zdi zelo čudno.

Zgoraj je zadnje pismo, ki ti ga je pisal. Zdelo se nama je prav, da ga dobiš.

Tvoja starša, Emily in Jason E.

Z nejevero sem strmela v list. Jacob da je mrtev? Kako? Bil je dober voznik in nikoli ni vozil, če je prej pil alkohol. Kdo je bil kriv? In še ta reč s čisto nepoškodovanim truplom. Le nekaj kar lahko povzroči takšno škodo obstaja in še to je prepovedano. Kletev smrti.

Pismo, -tako Jacobov kot tudi materin del-, sem prebrala še enkrat.

In še enkrat.

In še tolikokrat da sem končno ugotovila, da si tega ne domišljam.

Solze so mi počasi začele drseti po licih. Vstala sem od mize in stekla iz velike dvorane, pismo pa sem si v bolečini privila k prsim.

*3rd person P. O. V.*

Fant kodrastih las je zagledal dekle kako je steklo iz dvorane in k prsim pritiskalo nekaj drobnega. Pri njeni mizi, najbolj oddaljeni od vhoda je zagledal drugo dekle, eno od njenih prijateljic ter svojega najboljšega prijatelja, kako sta se na pol dvignila ter ji želela slediti a sta se iz neznanega razloga ustavila.

Švignil je iz dvorane ne da bi sploh ošinil kar si je pred tem skrbno naložil na krožnik. Ko je prišel v avlo jo je zagledal kako se je vzpenjala po stopnicah. Sledil ji je.

Dekle je našel sedeti na podstavku nekega kipa v tretjem nadstropju.

»Heather?« jo je tiho poklical.

Dekle je ihtelo v svoje dlani in pomislil je, da ga ne sliši.

»Heather,« je ponovil njeno ime, »kaj je narobe?«

Stopil je do nje in prisedel.

Brez besed mu je podala pismo, ki ga je prej krčevito mečkala v dlani ter še naprej jokala.

Pogladil je tanki pergament in pozorno prebral pismo, da ne bi ničesar spregledal. Bolj ko je bral, bolj so se mu razprle oči in na konci jo je brez nadaljnjih vprašanj objel okoli ramen.

Med tem ko je ona objokovala izgubo brata, se je on spomnil dne, ko mu je umrla sestra.

In tako sta sedela objeta fant in dekle ter si delila svojo bolečino. Objokovala sta prezgodnjo smrt dveh ljudi, ki si prezgodnjega srečanja z zlo usodo nista zaslužila, žalovala sta za Gemmo Styles in Jacobom Everdeenom.
***

Se beremo naslednji teden!
08. januar 2016
Ka bi ti rada da se zjokam
To je tak žalostn kak lahka to nardis
mislim jas se jokam dejansl
Zaka se mi zdi da je kriva ministrica za čaranje

Neexxtt!!
08. januar 2016

Jokam-smrk- kuko si lahk to nardila-smrk- nedolžnmu otroku-smrk- (govorim o Heather in men)...
Drgač je kukr ponavat super-smrk- sam tole me je pa res zadel v srce...
Neeeeext!!!
09. januar 2016
Ok, mislim da ima Heather nekaj vrednega (ala one ring to rule them all), in zdaj jo zato izsiljujejo, tako da ji ubijajo družinske člane. Skratka nexxxtttt!!!
09. januar 2016
o wow. Zelo dobro pišeš, moram reči in mi je žal, da nisem že prej 'opazila' tvojega ff-ja
Mi je zelo fajn, da si vključila one direction in harrya potterja čeprav se mi zdi da si ene par stavkov istih kot v harryju potterju (pač kr sem velika oboževalka obojih itak)
objavljaš na wattpadu? če ja, kaj lahko prosim daš link?
+nova bralka (in še eni punci bom poslala zgodbo, ketr vem, da jo bo brala)
p.s. hvala bogu za vsaj eno punco, ki zna pravilno pisati knjigo (dvogovor, pravilna slovenščina, slovnično pravilni zapisi besed) na igrah 123
neeeeeeeeeeeeext!
09. januar 2016
Ok ti bom tko povedla x'D
NEHI PREPISAVT IZ KNJIGE. Ne bom te lih tožila na sodišu, sam je 'mal bedno', pa brez zamere prosim... :')(Pač mam očutek da stavke prepisuješ predvsem iz 5.knjige - Feniksovega reda in pa iz 6. knjige - Polkrvni pric)
Če ne pa full dobr pišeš in sem navdušena kako se vse povezuje kot v pravi knjigi ki bi jo J.K.Rowling napisla in kakor da jo ti nekako prevjaš iz angleščine v slovenščino.
Če ne pa si se zelo dobr spomnilna in vsa čast ti za to :')
Pa Next prosim
09. januar 2016
LiamIsMyStar: stavkov ne prepisujem, se pa trudim da je slog podoben temu od J. K. Rowling. Zdi se mi, da je to edin prov ker se dogaja v vesolju, k ga je ona ustvarila.
HarryStylesBabe: Mislim, da so linki od mojih zgodb že v mojih prejšnjih postih, drgač pa je link do mojga Wattpad profila na mojmu profilu
aja, in hvala za pohvale, zlo sem vesela, da vama je všeč.
10. januar 2016
u206248
u206248
Okej bom to poskusila komentirat s čim manj fangirlanja ampak nč ne obljubim. Torej, priznam, na začetku sm bla mal skeptična glede te zgodbe, ali nej sploh začnem brat ali ne, ker sm se lotila že veliko band/harry potter crossovers brat pa so bile vse tko uboge pa nezanimive. Ampak DUDEEEEE IM GLAD I DID. Ti nenormalno dobro opisuješ dogajanje in vse je tko zanimivo skos pa kot si omenila, se poskušaš približat stilu J.K.Rrowling in moram rečt, da sm to na začetku že opazla in sam upala, da ne bo sam dober stil pisanja pa slaba vsebina in sm zlo vesela, da se to ni zgodilo v tem primeru. Res zlo zlo dobro pišeš. In nemorm ti povedat kok sm vesela, da si uključla Victoire pa Teddy-ja *add uncontrollable shrieking* (no ofc i'm not obsessed with Next gen whaaaat) poleg 1D pa tvojih oseb. Resno ljubim to zgodbo in se veselim novih poglavij. + eno vprašanje mam, k ga ubistvu postavim usem potterhead-om ker sem radovedna in sicer (če si delala test na pottermoru alpa kjerkol, seveda) v katerem domu si?
pa Next seveda
16. januar 2016
Pozdravljeni, moji kodrasti prijatelji!
plantkid: Hvala za pohvale, ful sem vesela, da ti je všeč. Na Pottermoru sm Gryffondom, na Virtualni Bradavičarki sm bla pa Drznvraan. + 2nd gen rules!
...

Današnje poglavje je posvečeno Alanu Rickmanu, izjemnemu igralcu, ki se ga zagotovo spominjamo iz filmov kot našega 'ljubega' profesorja Rawsa. Naj počiva v miru. /*
***
21.

*Heather's P.O.V.*

Kljub temu, da sem si od vsega najbolj želela, da bi se lahko zavlekla v posteljo in se tam zvila v kepo žalosti ter prejokala cel preostanek starega leta sem upoštevala mamino prošnjo oziroma nasvet, kar se je izkazalo za dobro odločitev.

A s tem da sem se sprostila je prišla otopelost, ki me je spremljala cel dan, ki sem ga skupaj s fanti preživela v dvorani KŽTD. Seveda so se šalili glede katere koli teme, ki jim je bila dana, a nekako sem se oddaljila od njihovega pogovora. Bilo je, kot da bi vse kar so povedali poslušala le z enim ušesom.

Nekaj izjav zaradi katerih bi drugače skoraj umrla od smeha so bili edini viri nasmeškov, kar so oni seveda ugotovili. Že prej sem jim razložila kaj se je zgodilo in niso vrtali vame za kar sem bila nadvse hvaležna, saj sem imela veliko za razmisliti.

Louisu, ki je imel vedno še poseben občutek za šale, se je razveselil ure, ki sem mu jo pritegnila.

»Zdaj vem kam ne smem pogledati, ko bom moral vedeti koliko je ura,« se je zasmejal in prvič v dnevu sem se pridružila drugim, ki so mu pritegnili.

»Vi imate najlažji vstop v dnevno sobo,« se je pritožil Liam Niallu, ko smo hodili proti portretu Debele gospe.

»In najudobnejšo dnevno sobo,« je rekel pihpuffovec ter pomigal z obrvmi.

Liam se je namrdnil in nadaljeval z razpravo o nepravičnem dostopu do dnevnih sob.

»Enkrat sem se malce pretirano napil,« zardel je, »saj se spomnite, točno leto nazaj, ko se je gospod Styles odločil, da mora vsak popiti petdeset steklenic maslenuška, če hoče oditi, potem pa nisem prišel v dnevno sobo, ker nisem vedel odgovora na vprašanje, dokler me pred odhodom ni našel Heap,« stresel se je, »ki se je odločil, da bo o tem poročal ravnateljici.« Zadnjo besedo je še poudaril in se nakremžil. »Lepo smo vodili, Gerči pa me je zatožil, tako da smo bili ob sto točk. Seveda ker niti on ob takšni uri ne bi smel biti zunaj stolpa.«

Zasmejali smo se in se sprehodili okrog vogala, kjer se je Harry skoraj zaletel v Kathleen.

»Heath, tukaj si!« je vzkliknila ter me začela vleči proti domu.

»Kaj delaš?« sem jo vprašala z zanimanjem ter poskušala ostati pri miru.

»Ura je šest, urediti se moraš, prekleto.«

»Ampak ura je šele šest,« sem ugovarjala.

»V bistvu je,« je Louis oznanil gledajoč na uro z napačnim časom, »dvajset čez deseto.«

»Tvoja ura je pokvarjena,« odgovorilo dekle in me še naprej vleklo proti gryfondomskemu stolpu.

»Ne,« sem odkimala, »začarana je tako, da nikoli ne kaže pravega časa.«

»Kakorkoli, če hočeš biti za kam, se moraš začeti urejati zdajle. Sploh frizura, kakšno hočeš? Kakšen svečan plašč imaš?«

S tem se je končno ustavila ter me premerila s svojimi očmi, ki so me preiskujoče merile.

»Kath …«

»Nič Kath, dajmo, zmigaj se da ne boš poleg Gerarda izpadla ko kakšna tubobuba.«

»Okej, ampak jutri …«

»Kaj?«

»Če mi tvoje darilo ne bo všeč ga bom vrgla skozi okno.«

»Oh, upam da ne,« je zavzdihnila, nato pa skomignila. »Pridi.«

***
»Pri Merlinovi bradi!« je vzkliknila Kathleen, »kje si dobila ta plašč?«

Skomignila sem. »Pri madam Malkin. Lani je bil na znižanju, skupaj z obleko, ki spada zraven pa sem re …«

»Spravi se že noter. Potem pa še frizura in ličila.«

»Toliko se pa spet ne trudi. Frizura bo čisto v redu.«

»Ampak …«

»Katerega dela 'čisto v redu' ne razumeš?«

Kathleen je prhnila in začela razčesovati moje lase. »Veš kaj,« je brbljala med tem, ko je s krtačo razvozljavala posebno trmast vozel, ki ga sama že drugi dan nisem uspela, »tako in tako imam same bunkeljske in ne bi rada tvegala. Gospa Krastacharica bodo tam.«

»Česa ne poveš,« sem sarkastično zavzdihnila.

»Kaj če pride Temynovka?«

»Ne bodi trapasta, na obvestilu ni pisalo ničesar o tem.«

»Nenapovedano, mislim.«

»Ampak če je šolski ples. Še pes britanske kraljice se ne bi pojavil tu.«

»Kaj pa veš!«

Zavzdihnila sem. »Recimo, da res pride. V tem primeru je najpomembnejše vprašanje če zna vohati upornike.«

»Zdajle pa je, ali ti lahko odrežem tole?«

Pokimala sem in moja prijateljica si je slišno oddahnila.
***
»Tale plašč je res lep,« je zavzdihnila Kathleen ter se sprehajala okoli mene v polni dnevni sobi.

Na sebi sem imela temno moder plašč z zaponko iz pravega srebra na ohlapnem ovratniku in svetlo modrimi obrobami na rokavih in spodnjem robu. Pod njim se je lesketala do kolen dolga preprosta rdeča obleka.

»Samo čevlji pa zraven ne spadajo,« je zavzdihnila ter z očmi švignila proti rdečim allstarkam, ki sem jih imela na nogah in so bili poleg poletnih sandal, zimskih škornjev in šolskih čevljev edina obutev, ki sem jo imela s sabo.

Skomignila sem z rameni. »Udobni so.«

Prhnila je.

»Ali praviš, da imaš boljšo zamisel?« Spomnila sem se temno zelenih balerink, ki mi jih je prej, ko sem se obuvala poskušala dati namesto tega, kar sem imela na nogah zdajle.

Morda je imela več smisla za modo od mene, a barvne kombinacije niso bile nikoli njena stvar.

Zavzdihnila sem in preverila če imam v notranjem žepu palico. Nato sem se nasmehnila in rekla: »No, zdaj pa grem,« nadaljevala sem z uradnim glasom, podobnim Gerardovemu: »Gospodič Gerard Heap me bodo že čakali.«

Kathleen se je zahihitala in mi pomahala.

Na poti proti avli sem srečala nekaj parov soplesalcev in zavzdihnila. Večina se je, -kako nagnusno -, poljubljala vsem, ki so šli mimo, na očeh.

Še dobro, da sva jaz in Heap samo prijatelja.

Gerarda sem zagledala v družbi njegovih sošolcev in njihovih soplesalk. »Prekleto,« sem zamrmrala, ko sem ugotovila, da so vse iz višjih letnikov.

Ko me je visoki drznvraanovec zagledal se je nasmehnil. »Pozdravljena, Heather.«

»Hej bi bil čisto v redu,« sem odvrnila. »Kako si?«

»Izvrstno. Kaj pa vi … mislim, ti?«

»Enako.«

Gerardovi sostanovalci so se zasmejali, kar je bilo po mojem čisto na mestu, kajti fant je zvenel skoraj srhljivo, ko je govoril v najbolj uradni različici pogovornega jezika. S tem mislim tudi bolj uradna od kraljičine angleščine.

Vrata, ki so vodila v veliko dvorano so se končno odprla in razkrila bogato okrašen prostor. Prejšnji teden smo predstavniki študentov okraševali hodnike, a profesorji nam iz kdo ve kakšnih razlogov niso povedali kako bo z okrasitvijo jedilnice.

Za ples so pričarali posebno zimsko vzdušje, poleg tega pa so bile v dvorani kot vsako leto razvrščene božične smrečice. Ledene sveče, ki se ne morejo stopiti, so bile pričarane prav za ples, kolikor mi je uspelo ugotoviti, hišni vilinci pa so mize, postavljene ob robove dvorane obložili z različnimi prigrizki.

»Letos so se pa potrudili,« sem občudujoče zažvižgala.

»Ali bi ti prijal maslenušek?« je vprašal Gerard.

»Zakaj pa ne,« sem skomignila, in mu skozi veliko večjo množico kot pričakovano, sledila do mize s steklenicami tople pijače.

»Se ti sanja, kdo igra?«

»Kaj?« je vprašal ter pogledal proti meni.

»Glasba. Kdo igra?«

»Baje so najeli orkester ČRM-ja.«

»ČRM?«

»Čarovniške Radijske Mreže. Kje ti živiš?« se je začudil moj soplesalec.

»Občasno med bunkeljni in izdajalci krvi,« se je oglasil zdolgočasen glas.

Jezno sem stisnila ustnice in se obrnila okoli. Za sabo sem zagledala Chrissa, ki se je spletkarsko režal.

»Kaj počneš tu, Hans?« sem vprašala.

»Enako bi jaz lahko vprašal tebe, Alice.«

»Ti dejansko še vedno misliš, da si bil takrat žrtev?« sem vprašala in spremenila temo.

»Za nos me je vlekla navadna brezkrvnica.«

Prijela sem ga za gube njegovega plašča in ga potegnila k sebi. »Ne morem verjeti, da si tako prekleto ozkogled,« sem tiho zarenčala. Med najinimi očmi je bilo komaj kaj razdalje, ko sva drug drugega gledala z vedno večjim odporom. Napetost okoli naju se je tako zgostila, da bi se prav zagotovo lahko rezala z nožem.

»Ti si se šla čarovnije, ki jih sploh ne poznaš,« je prhnil ter se osvobodil mojega prijema, napetost pa je popustila.

»Nobenih čarovnij ni bilo,« sem odvrnila.

»O tem bi se pa dalo debatirati, Everdeenovka.«

»S tem se pa strinjam, McPuffin.«

Drug drugega sva še nekaj časa motrila preden se je obrnil na petah in odšel proti neki spolzgadovki, ki ga je spremljala.

Obrnila sem se h Gerardu, ki si je ravno vidno oddahnil.

»Verjel sem že, da bosta drug drugega spravila v ambulanto.«

»Presenečen bi bil, Gerard,« sem se skrivnostno nasmehnila, nato pa mi je pogled odtaval k odru na katerem je med soočenjem začel igrati orkester.

»Lahko prosim za ples?«

Pokimala sem in z Gerardom odkorakala do plesišča.
***
mislim, da smo malo bližje odgovoru na to kaj se je zgodil na Danskem pred toliko in toliko leti. zanimajo me vaše teorije
Se beremo naslednji teden!
16. januar 2016
Moja teorija je da je ta McPuffin (NE VEM ZKJ SAM MENE TA BESEDA RES SPOMINJA NA MAFINE) se zaljubu v Heather in sta neki časa hodila sam mu je ona prikrivala da ni čistokrvna al pa kej podobnga. In poj k je on izvedu se je valda razjezu in jo pustu poj sta se zasovražla in na koncu te trilogije bosta spet parček.
Neeeeeeeext!!!!
16. januar 2016
Mogoče se je delala da je čistokrvna čarovnica sam potle je to on ugotvu...? Kej tašnega? ne vem x'D
Ok ne vem zakaj (pač vem da ta Gerard ni nič slabega nredu) sam se mi zdi kot nekakšen prilizljenec in bo on kaj izblebletal ravnateljci al pa uni krastači?
Meni se zdi da jo bo nekdo izdal, da ni istokrvna čarovnica in da bodo potem same težave...
Uboga
Neeext prosim
16. januar 2016
neext!!
16. januar 2016
jao same težave
se ne bom ravno razpisala, ker se mi ne da, a če bom kaj rekla je to, da je v veliki nevarnosti, da jo odkrijejo, ker je lagala....
Aja kaj ti ciljaš na to, da bosta na koncu Heater in Harry skupaj? (haha ker sem dobila tak občutek)
btw shippam harrya in heater (najbrž rabita kakšen nejm?)
neeeeeeeeeeeeext!
16. januar 2016
Harther? (no, ne sliš se lih)
Puffinček bo pa zdaj tekel k naši ljubi krotici.
NEEEEXT!!!!!!!!!!!!!1
16. januar 2016
u206248
u206248
moja teorija je precej podobna kot od HalfBlood pa LiamIsMyStar tko da.
Next (-:
22. januar 2016
Pozdravljeni, moji kodrasti prijatelji!
Vaše teorije so tok zanimive, zakaj jih ne naredite več?
Poleg tega pa imam v mestu nov ship. Who's captain of Harther Stylerdeen?
Kakorkoli, Gerard je v DA, tko da Heather ne bi izdal, za Hansa naj vas pa ne skrbi, Heath je za to poskrbela na Danskem. spoilers! ~
Uživajte v tem poglavju!
22.

Zjutraj sem se zbudila z nasmeškom na obrazu, dokler se nisem spomnila pisma, ki sem ga dobila pred komaj enim dnem. Kljub žalosti, ki mi je kljuvala nekje na sredini mojih prsi sem zlezla iz postelje in presrečna ugotovila, da je Božič, ki je seveda pomenil darila. Druga dekleta so se zbudila nekaj trenutkov za tem, ko sem poskušala čim tišje odpreti prvi zavitek, ki mi je prišel pod roke.

Že prej sem naštela, da je bilo paketov enajst, poleg tega pa sem opazila še majhen kolač iz kuhinje, ki je pred nekaj leti postal moja najljubša bradavičarska tradicija, saj so hišni vilinci morali speči vsega dvesto osemdeset teh, zaradi česar sem mala bitja še bolj spoštovala.

Prvo darilo je bilo od Harryja. V njem je bila verižica z smaragdnim zvizom in dvema belima peresoma, ki sta ponazarjali krilca male žogice. Nisem vedela od kje mu je prišlo na misel, da nosim takšen nakit, a vseeno sem si dolgo verižico zapela okoli vratu.

Naslednje je bilo Louisovo, napolnjeno z dobrotami iz Medenega carja.

Liam mi je podaril knjigo z zanimivimi obrambnimi uroki, kar je bilo najboljše darilo, ki sem ga kadarkoli dobila od drznvraanovca. Lani mi je poslal ročno izdelan zahrbtovid, a razpadel je takoj, ko je zaznal prvo sumljivo reč in sicer to, da me je Kathleen nameravala napasti s svojo blazino.

Niall, skromen kot je bil, mi je podaril mehek ročno izdelan šal v barvah Gryfondoma, ki sem ga resnično potrebovala, saj je moj prejšnji postal prekratek. Vsako leto se je zelo potrudil, a še kar nisem vedela kako je vedel, kaj potrebujem.

Zayn se je odločil tvegati in v paket, ki sem ga dobila od njega zavil eno od bunkeljskih klasik J. R. R. Tolkiena, kar me je resnično razveselilo, Hobit je bil namreč ena mojih najljubših knjig iz otroštva.

Kathleen mi je priskrbela nekaj, česar še nekaj let nisem nameravala uporabiti. Bila je rdeča beležnica, na sprednji platnici katere je bil srebrn napis 'Ljuezenski dnevnik', ki sem ga skupaj s sumljivo bonbonjero sumljivega pošiljatelja vrgla na dno svojega potovalnega zaboja. Na srečo Kath, ki se je ubadala z nekim darilom, ki ga je dobila od svojih staršev, tega ni opazila.

Presenečena sem bila, ko sem ugotovila, da je bilo eno od daril, ki sem jih dobila, Victorijono. Od plavolaske sem dobila priročen komplet za obrambo pred mračnimi silami in sporočilce: 'Morda ti bodo ti pripomočki prišli prav. -V. W.' Imela sem jo na sumu, da mi je podarila rabljen komplet, ki ga sama ni želela, a profesionalen zahrbtovid, ki je bil eden od pripomočkov in za katerega se vedela, da ne bo razpadel ob prvem sumljivem dejanju, vseeno postavila na svojo nočno omarico.

Ostali so mi še trije zavitki, ki jih nisem odprla. Prvi je bil od mame, ki mi je poslala košaro domačih dobrot, od očeta pa sem dobila sporočilo, da me doma na mizi čaka nov prenosnik ter pulover, ki mi ga je pošiljala teta, sestra moje mame.

Zadnji paket je bil od mojega brata, kar sem razbrala s kartice prilepljene nanj. Obračala sem ga po rokah in ugotavljala, kaj bi pravokotnik v mojih rokah lahko bil in če ga sploh želim odpreti.

Na koncu sem čisto počasi odlepila lepilni trak, s katerim je Jacob pred nekaj tedni zavil darilce in odstranila darilni papir.

Nepremična fotografija, ki jo je očka posnel na moj čisto prvi šolski dan in na kateri sva jaz in Jacob pred vlakom na postaji devet in tri četrtine, in za katero sem mislila, da se je izgubila med vsemi drugimi podatki na računalniku je uokvirjena ležala na moji postelji. Nasmehnila sem se, ko je ena sama solza kapnila na steklo. Moj brat se je to leto tako potrudil, kot že dolgo ne, in se tudi ne bo nikoli več.

Sliko sem postavila na nočno omarico in pogledala proti Kathleen, ki je ravno odpirala moje darila.

»Hvala Heath!« se je nasmehnila, ko je ugotovila, da sem ji kupila zavitek čokoladnih žab in nekaj pripomočkov iz Vražjih vragolij.

»Ni za kaj, tvoje darilo je tudi super,« sem se nasmehnila, čeprav je zvezek ležal na dnu mojega zaboja z bolj malo upanja na to, da ponovno vidi sončno svetlobo.

Oblekli sva se in se odpravili proti skupni sobi, kjer naju je že pričakal Louis.

»Veš kaj je najslabše, če si rojen dan pred Božičem?« je vprašal.

Skomignila sem z rameni.

»Manj daril dobiš,« je povedal. »Včeraj sem jih dobil le od tebe in fantov, ki mi tako in tako vedno daste dve darili, od staršev pa sem dobil le to uro,« zavzdihnil je. »Gremo na zajtrk?«

Obe sva pokimali in tako smo se odpravili proti veliki dvorani.
***
In vse je bilo v redu (razen tega, da morjo še vedno ustavt ministrstvo preden fentajo celo generacijo čarovnikov)
se opravičujem, ker je poglavje tako pozno, ampak v petek sem šla s sestrično na en koncert, učeri sm bla pa ves dan v Ljubljani. (mim grede, kupla sm si vse knjige iz 'Hogwarts library', supr stvar,k mi bo 100% pomagala pr pisanju tele knjige, pa še Star Wars: before the awakening. i'll never question my life choices again)
Komentirite in se beremo naslednji teden!
24. januar 2016
komi čakam naslednji del pa čist dost dolgi nexti so

neeext!!
24. januar 2016
omg nova bralka kok suprrrr
Next
24. januar 2016
Next
Sej je cool, niti ni tako pozno
24. januar 2016
pa sej je kul tut če bi nasledn tedn šele dala Next važn da ga sploh pošleš.
Neeeeext
24. januar 2016
sej je kul, tudi če daš šele potem Next, važno je, da ga napišeš
drugače pa ful dobro
neeext!
25. januar 2016
NNNNNNNNEEEEEEXXXXT!!!!!!!!!!!
Navijam za Harther Stylerdeen!!!!!!!!!
25. januar 2016
Pozdravljeni moji kodrasti prijatelji!

Se opravičujem, ker prejšnji teden nisem objavila nadaljevanja, a zaradi dela, ki sem ga imela za šolo to ni bilo mogoče.
Upam, da boste uživale v tem delu!
***
23.

Zunaj je bilo dovolj snega za snežno bitko ali dve, dosti petošolcev pa je vseeno moralo ostati v gradu, saj so bili profesorji vsak dan bolj neusmiljeni in se nam je nabralo toliko domače naloge, da se nisem videla skoznjo.

Jezno sem strmela v nalogo za Runologijo in se spraševala čemu sem se odločila za ta predmet.

»Prekleti prevodi,« sem se jezila, »tole mi bo prišlo toliko prav kot letnice goblinskih uporov!«

»Seveda,« je z narejeno zasanjanim glasom podobnim Trelawneyenimu, rekla Kathleen, »naslednje leto bomo prerokovali iz preteklih letnic in run!«

Z Louisom sva prhnila v smeh. Profesorica je bila tako očitna prevarantka, da se je večina učencev na predmet prijavila le zato, da bi jo videla poučevati.

»Koga briga Vedeževanje,« je zavzdihnil Louis, »odločil sem se, da ga opravim s T in to je to.«

Nasmehnila sem se. Jaz sem si sicer za najvišjo oceno, ki jo lahko dobim postavila G, ki je bila moja perspektivna ocena za Zgodovino čarovništva in Vedeževanje, a vseeno sem upala na I vsaj iz Obrambe.

»Kakorkoli, Rune so najbližje učenju tujega jezika,« je vzdihnila Kathleen in s prijateljico sem se strinjala.

»Ko bi se vsaj učili kak drug jezik … na primer latinščino ali staro grščino.«

»Da bi imeli še več dela?« se je namrdnil Louis, »ne hvala.«

»kakor hočeš,« sem skomignila ter se zatopila v preučevanje besedila zapisanega v runah.

***

Nihče se ni veselil ponovnega začetka pouka. Še vedno nisem čisto verjela, da je Jacob res mrtev in to ni prav nič pomagalo ko smo v ponedeljek četrtega januarja sedli nazaj v šolske klopi.

Še posebej grozna je bila ura Obrambe pred mračnimi silami, poznana tudi kot ure nesmiselne čarovniške literature.

Možgani so mi ponovno nehali delovati že na začetku poglavja z naslovom NEVARNOSTI V ČAROVNIŠKEM SVETU, ki smo ga brali, ko sem v učbeniku zasledila besedo, ki je v meni prebudila brbotajočo jezo z začetka šolskega leta.

Brezkrvneži, ali kakor se imenujejo sami, bumkeljnom rojeni čarovniki, so največja nevarnost, ki grozi civilizirani čarovniški družbi.

Poskušala sem se zadržati, a moja roka je s skoraj svetlobno hitrostjo švignila kvišku.
Profesorica me je ignorirala dobrih petnajst minut, nato pa me je končno ogovorila s svojim nagnusno medenim glasom, ki me je še vedno silil na bruhanje.

»Da, gospodična Everdeen?«

»Gospa, zdi se mi, da sem zasledila tipkarsko napako v svojem izvodu.«

»Lahko prosim prebereš del, kjer si jo zasledila?«

Z glasom tresočim od jeze, sem naglas prebrala stavek.

»In kakšen bi moral biti po tvojem?«

»Bunkeljnom rojeni čarovniki niso nevarnost čarovniški družbi,« sem odgovorila brez da bi umaknila pogled z žabjega obraza.

Zaslišala sem Kathleen kako je zamrmrala: »prekleto, Heath.«

Profesoričine oči so se zožile v dve tanki črti.

»Očitno ti kazen na začetku šolskega leta ni zalegla. Dobivali se bova še en mesec, gospodična Everdeen.«

Ob tem mi je postalo resnično slabo. Po tej kazni bo moja roka ravno prav primerna za amputacijo.

***

»Če nekomu ne poveš, bom jaz!« je jezno rekla Kathleen ter knjigo ki jo je brala trdo položila na mizo.

V dnevni sobi smo bili samo jaz, Louis in ona, a zaradi njenega besnenja se je zdelo, kot da bi bila napolnjena do zadnjega kotička.

»Roko si boš na pol žagala do konca prekletega januarja! Kako si lahko čisto tiho!«

Roka, ki mi je tičala v tesni obvezi me je bolela in prijateljičin glas, ki je odmeval od sten me je opominjal na to, da bi morali že spati.

Utihnila je šele, ko smo s fantovskega stopnišča zaslišali korake.

Ko se je lastnik nog, ki so udarjale po stopnicah spotaknil ter pristal na koncu le teh, smo zaslišali jezno godrnjanje glede stopnice, ki naj bi izginila.

»Ted, si v redu?« sem vprašala ter stekla do njega.

»Čisto v redu bi bil, če se nekdo ne bi trudil prebuditi celotnega gradu.«

Zgrabil je moj ponujeno dlan ter se postavil na noge.

»Mimo grede, kdo vpije?«

Z Louisom sva pokazala na Kathleen, ki je zavila z očmi.

»Zakaj?« se je pozanimal.

»Nekdo je pri naši ljubi profesorici Obrambe pred mračnimi silami spet dobil kazen,« pomenljivo me je pogledala.

»Ah, Krastacharyca,« je jezno zamrmral Wulf.

'Misliš povedati ali naj jaz?' je z usti izoblikovala besede Kathleen, ki se je obrnila proti meni.

»Prekleto, Kathleen, tega že ne mislim govoriti naokrog,« sem jezno odvrnila naglas.
Louis je zavzdihnil in bežno sem ga videla zaviti z očmi.

»Zaradi česa se jeziš?« je Ted posegel vmes preden bi imela Kathleen možnost ponovno zajeti sapo.

»Ker noče povedati, da si za kazen žaga roko na pol!«

»Misliš dobesedno?«

»Ne čisto, a dovolj da rabi preklet povoj,« z roko je jezno zamahnila proti meni.

»Čisto dobro slišim, hvala Kath,« sem rekla in vstala s svojega najljubšega naslanjača.

»Mimo grede,« je Ted, ki je to da je bil čisto bled prav dobro skril, »če se še rabiš pogovoriti z mojim botrom, pride naslednji teden poučevat maturitetne letnike.«

»Bom premislila,« sem odgovorila ter se odpravila proti spalnici deklet petih letnikov.
***
Mislm, da mi tegale dela ni treba komentirat ...
Ve pa kr dejte in se beremo naslednji teden!
08. februar 2016
sej ni treba kometirat
neeeext!
08. februar 2016
neeeeeext
js sm pa mislna da si čist pozabla na nas.
08. februar 2016
ne na sploh ni treba komentirat

neext!!
08. februar 2016
Harry pride, harry pride!
Neeeeeexxxxxtttttt!
08. februar 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg