next
06. maj 2014
u167582
u167582
iz športne obstaja samo da je treba pisati same neumnosti. baje da jim je šla najtežje ko je enkrat bil npz iz tega...
Neeext!
07. maj 2014
next
07. maj 2014
u165758
u165758
NEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!
07. maj 2014
hwala za vse nexte in ne, nikol se ne bom se nehala zahvaljevat
παɧ πø† δεαδ! nisem opazla da tako pišem.. ;P se bom potrudila da bom drugače.
A big dreamer v ponedeljek pišemo.. samo men se že mal blede od vsega pa sm napisala torek -_-
●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●
S prstom sem počasi zdrsnila čez obesek, ki mi ga je dal očka. To je vse kar mi je ostalo od njega. Amulet. Kovina, iz katere je narejen, je nedoločljiva. Videt je kot dobro zloščena srebrnina, a na otip je steklena. In kristalček na sredini se iz vsakega zornega kota blešči drugačne barve. Če ga pogledam od zgoraj, iz ptičje perspektive, potem je vsak karat druge barve. Blešči se kot mavrica. Nekaj na njem je, kar mi onemogoča, da bi ga izpustila iz rok. Preprosto je prelep. Ta krilca, ki so oblikovana skoraj do popolnosti so neverjetna. Zdi se, kot bi objemala in varovala drag kamen na sredini. 'Varoval te bo.' Očetove besede mi še vedno odzvanjajo v ušesih.
Zmedeno zamežikam, ko zavibrira telefon, ki ga imam v žepu. Potegnem ga na plano, obesek pa spustim iz rok, da obvisi okoli mojega vratu. Namrščim se, ko ugotovim, da imam šest neprebranih sporočil. Pet jih je od Tammy, a pogledam le zadnjega.
"Že štirikrat sem te klicala, predvidevam, da hočeš biti sama. Če boš potrebovala pogovor, me pokliči, saj boš?"
Počutim se krivo, ker ni izvedela od mene. Zanima me, kdo ji je povedal. Verjetno kakšna šolska čenča. Sovražim dejstvo, da se govorice širijo tako hitro. Ampak tokrat niso le prazne govorice. Tokrat govorijo resnico. Ni ga več. Mrtev je. Za hip se mi zdi, da bom planila v jok, a me prevzame nenavadna hladnost, kot bi se telo naučilo biti mirno. Morda je tako bolje. Pogledam naslednje sporočilo. Seanovo je.
"Šef je B-E-S-E-N, ker sva kar odšla. Ker te danes ni bilo na delo, je imel enega tistih svojih izpadov. Ves rdeč je bil, saj veš kako je. Glede tvojega očeta.. Res ne vem kaj naj rečem. Moje sožalje? Prek sporočila ni iskreno. Ko in če te bom spet videl, bo bolje, boš videla.
Oh, in oba sva odpuščena. Ker sva 'neodgovorna in postavljava osebno življenje pred službo.' No, se zgodi. Vse bo še dobro, xoxo. P.S. Tammy sem povabil na maturanca. Nebi mi mogla predlagati boljše osebe." Čez ustnice se mi razleze širok nasmeh, prvi po dveh dneh, kar me preseneča. Kako je lahko Sean vedno tako optimističen? Vesela sem, da se je spomnil na Tammy, četudi se je v teh dveh dnevih toliko zgodilo. Zaslišim odpiranje vhodnih vrat. Telefon odvržem na posteljo in izstopim iz svoje zatemnjene sobe. "Mami," pozdravim in se zazrem vanjo. Bledo se mi nasmehne. Odločila se je, da bo jokala ponoči, misleč, da ne slišim, čez dan pa se bo pretvarjala da je vse dobro. Po eni stran spoštujem njeno odločitev, po drugi pa me boli, da mi ne zaupa niti toliko, da bi se mi pustila tolažiti. Pričakujoče se zazrem vanjo. "Pogreb bo v sredo," mi pove in utrujeno sede za mizo. "Poklicati moram sorodnike in naročiti cvetje. Hočem veliko cvetja.." glas se ji zlomi, nato pa pogled obrne k meni. Tako kot sem že mnogokrat, ji tudi zdaj proučujem obraz. Še vedno je kot kot velik kup nesreče, a tokrat je na izmozganem obrazu še nekaj. Olajšanje. Dejstvo me zadane šele zdaj. Ves ta čas, ko je bil očka v bolnišnici je trpela. Sprva nisva vedeli, če bo ozdravel, saj je bil že doma slaboten, nato je zdrsnil v komo in začele so se neprespane noči. Za vsako najmanjšo spremembo stanja je mama odhitela v bolnišnico. Stres, stres in še enkrat stres. Ampak zdaj.. očka je mrtev. To je dokončno, ob tem ni nobenih vprašanj, tega ni moč spremeniti. Prebolela bo, se zavem. Hudo ji bo, tako kot meni, ampak preboleli bova. Nekega dne bo vse to, rak, bolnišnica, očka, le še spomin na katerega se bova ozirali. "Če želiš, lahko povabiš Tamaro. In tistega tvojega sodelavca. Saj veš, tisti fant, ki te je pripeljal." "Sean." Že ob omembi njegovega imena mi gre na smeh. "Da. In jutri greš v šolo. Vem, da ne bo lahko, ampak tvoj oče nebi želel, da zaradi njega zamujaš pouk. Saj veš." "Vem." Najina pogleda se zopet stakneta. Obe se izgubiva v spominih, ki naju bodo vedno vezali na očka. Kako me je učil voziti kolo, kako mi je tako pogosto rekel, da sem njegova ptička, da sem se večkrat pretvarjala, da to res sem in sem plezala po drevesih, misleč, da lahko letim. Enkrat sem padla. Roka me je grozno bolela. Mama je rekla, da je zlomljena, da moram k zdravniku, a očka je trdil, da se bo že zacelilo in je le blažji udarec. In imel je prav.
"Cassandra?" "Da?" Mamin pogled me zmede. "Ali nosiš kontaktne leče?" Zmedeno pomežiknem. "Ne, zakaj sprašuješ?" Še preden mi uspe odgovoriti odvihram v kopalnico in se zazrem v svoj odsev. Oči, ki jih zagledam niso modre, tako kot bi morale biti. Vijolične so. Globoko vijolične, a svetloba, ki jo oddaja luč jim dodaja nekakšen srebrn sij. Ampak.. Moje oči so modre, ne vijolične, tako kot pravi Tammy. Spomnim se na očetove sive oči, tik preden je umrl. Je možno.. da oči spreminjajo barvo? Je to kakšna bolezen? Pogledam stran in nato spet nazaj v ogledalo. Oči široko odprem. Modre so. Modre, s pridihom vijolične, take kot bi morale biti. Kaj se dogaja? Je to kakšen trik? Neslana šala? Tega si ne morem domišljati, videla je tudi mama. "Cassandra?" Zaskrbljeno stopi za menoj v kopalnico. "Z mojimi očmi je vse v najlepšem redu. Ne vem, kaj si mislila s kontaktnimi lečami." Pojma nimam zakaj ji lažem, a zdi se mi, da ji moram. Zmedeno me pogleda. "Ampak.." "Morda si samo utrujena," jo prekinem in jo objamem prek ramen. "Naspati se moraš, odpočiti." "Morda." Še vedno zveni skeptično. "Mami, zaupaj mi. Pojdi v spalnico. Pripravila ti bom čaj, samo odpočiti se moraš." "Prav." Končno se strinja. Nameni mi še en sumničav pogled, nato pa odide. Oddahnem si, ko izgine za vrati. Tammy mi je v sporočilu napisala naj jo pokličem, če bom potrebovala pogovor. In točno to bom storila.
●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●
07. maj 2014
u165758
u165758
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
08. maj 2014
u122384
u122384
Ampak nekaj mora biti če ne že vampir...
Next!
08. maj 2014
u151962
u151962
Jaz bi tudi vijolične oči

Next!
08. maj 2014
Amulet je kriv!
Next! ;D
08. maj 2014
u170602
u170602
Neeeeeeeeeeeeext!
I's time for magic!!
08. maj 2014
u167582
u167582
kdo pa ne bi mel vijolčnih oči?
neeeeeeeeeext!
08. maj 2014
Sej,vrjamem. A se bodo teb točke opoštevale?
No,ni ne vampir in tudi amulet ni kriv. Saj tako domnevam. Če je tudi njena mama opzila kot Tammy in ona sama,mora nekaj biti. Čeprav bo to slišati zelo čudno mislm,da je Cassandra feniks. Sori če sm zamučila
08. maj 2014
u122384
u122384
a niso feniksi rdeči?
08. maj 2014
u165821
u165821
next
08. maj 2014
omg js mam tut modre oči
ka se bojo men tut kdaj spremenile?
hahaha ful me zanima zaka se ji to dogaja
pač oči pa bolši sluh pa to
tak da hitr napiš NEEEEEEEEEEEEXT
aja pa še neki tole je popouno (again)
08. maj 2014
neext
08. maj 2014
OMG napreej!
Punca ima posebne moči, ki so sedaj po prejetju očetovega amuleta še močnejše.
10. maj 2014
next
10. maj 2014
next
10. maj 2014
u171663
u171663
neeext
10. maj 2014
ne točke od nacionalca se mi najverjetneje ne bodo upoštevale *.* sem kar na solidnem mestu med učenci, ki so se vpisali na isto gimnazijo. za štipendijo pa itak štejejo ocene in priznanja ;P
●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●
Ko zazvoni pri vratih k njim skoraj stečem. Takoj, ko jih odprem mi vidno polje zakrije griva gostih črnih skodranih las, saj se mi Tammy vrže v objem. Objem ji takoj vrnem. Čutim kako se trese. "Ves čas sem čakala.. da me pokličeš.." reče s tresočim glasom. Odmaknem se, da vidim njen obraz. "Vem, hvala. In oprosti, ker te nisem poklicala prej. "Je že dobro." Počasi razpustiva objem. Jaz pa zaprem vhodna vrata. Tammy se pomakne k pultu in se zamišljeno v čajnik, v katerem grejem vodo. "Kako je s tvojo mamo?" Pogled obrne proti meni, tako da lahko vidim napetost v njenih očeh. "Spat sem jo poslala. Zdelana je." "Pa ti?" "Jaz? Jaz se držim." "Morda lahko lažeš vsem drugim a meni ne moreš," mi pove. Njen glas je topel in prijazen, a ima očitajoč podton. "Tammy.." zavzdihnem in se naslonim na pult poleg nje. "Lepo ogrlico imaš," pripomni. Njen pogled je prilepljen na krilca, ki sem jih prej občudovala. "To je amulet. Očka mi ga je dal tik preden je.." Stavka ne morem dokončati, saj se mi glas zlomi, oči pa se mi napolnijo s solzami, ki se jih trudim požreti, tako kot to storim vedno, a me Tammy spet nežno objame. "Dobro je Cassandra. Pred mano se ni treba pretvarjati." Solze se mi zlijejo po licih. Ničesar ne rečem, samo pustim, da me objema, jaz pa ji jočem v ramo. Ko se že zdi, da ni govora, da je še kaj solz, se vlijejo nove. Tammy potrpežljivo čaka, da zmanjka tudi teh. Na koncu se počutim popolnoma posušeno, kot bi izvir solz v meni presahnil, a hkrati sem se men jokom znebila težkega bremena, ki sem ga zadrževala v sebi. "Hvala," hripavo povem in se odmaknem. Tammy se mi nasmehne. "Nočem govoriti o očku," ji povem. "Če ti je prav." Prikima in se še širše nasmehne. "Bi rada govorila o Seanu?" Tudi sama se nasmehnem, iskreno. "Sean je definitivno tema, vredna razpravljanja, a nisem te zato poklicala. Pravzaprav te nisem poklicala niti zaradi očeta. Nisem si mislila, da se bom.. zlomila," izdavim. Prijateljica pokima in sede za mizo. Kar naenkrat mi je nerodno govoriti z njo. Pogled usmerim v kuhinjsko omarico in jo odrem, kot bi si izbirala okus čaja, ki ga nameravam skuhati. Odločim se za gozdne sadeže in si dam opravka z malimi vrečicami. "S tabo sem hotela govoriti o mojih očeh.." bleknem in se zavem, da je se je slišalo skrajno neumno. "Kaj je z njimi?" mi odgovori Tammy, kot bi jo povprašala o vremenu. "Vedno praviš, da so vijolične." "No, pa saj so, na nek način. Kot večerno nebo. Modro-vijolične." "Že ampak.. Danes se je zgodilo nekaj čudnega. Postale so vijolične. Zares temno vijolične. A ko sem pomežiknila, so bile spet normalne." Ne morem si pomagati, ozrem se k njej in motrim njen obraz. Oddahnem si, ko vidim, da me nima za noro. "Morda si le utrujena." "Ne, videla je tudi mama. In še nekaj je." Če ji priznam eno noro stvar, ki se mi je zgodila, potem ji bom priznala tudi vse druge. "Na trenutke se mi zdi, da imam ostrejši vid, sluh in tudi voh." Zmedeno me pogleda. "Traja le nekaj sekund, a vse postane res intenzivno, kot bi bil svet okoli mene počasnejši in glasen in grozen." "Jaz.. ne vem kaj naj rečem," zamrmra Tammy in strese s kodri. "Je že dobro. Samo.. nekomu sem morala povedati." "Razumem," prikima in se namršči. "Oprosti, ampak tvoj opis zveni kot super moči junaka iz kakšnega slabega mladinskega filma." Nasmehnem se tej prispodobi medtem, ko ugasnem plin pod čajnikom, v katerem brbota voda. Čajne vrečke zložim vanj in zaprem s pokrovko. "In tvoje oči.. Morda je šlo za igro luči. Ali pa je-bog ne daj-kakšna bolezen." "Na to sem pomislila tudi sama, a mislim, da temu ni tako. Če bi šla k okulistu, bi me imel za noro. Tako kot ti," navržem, kar tako, za šalo. "Ne mislim, da si nora. Samo izmozgana. Potrebna si spanja in sprostitve." Ta odgovor me pomiri. Da, spanje in sprostitev. Nič nenavadnega. Toda zakaj mi podzavest pravi drugače?
●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●▬▬▬▬๑۩۩๑▬▬▬▬▬●
en kratek next.. morda tudi malce bolj dolgočasen. ampak naj vas opozorim, da do pravega dogajanja sploh še nisem prišla ;3
in nobena ni ugotovila kaj je Cassandra.. in pomoje tudi ne boste >:I
11. maj 2014
u165758
u165758
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEXT!!!!!!!!!!!!!!!!
11. maj 2014
u122384
u122384
Angel?
Ok, znam da je narobe, ampak čem čut ne od tebe!
Next!
11. maj 2014
u151962
u151962
Mogoče je nekaj povezano s krili, feniksi? Angel? Demon? Vilinka? Zmaj? Nekaj kar si ti izumila?
Next!
11. maj 2014
Ohoho dobro razmišljate ne bom vam še točno povedala.. ampak se bližate odgovoru
11. maj 2014
Waau, zakaj ti vedno uspe napisati tako perfekten next?
11. maj 2014
u122384
u122384
ok, feniks ni, ker je že ena prej to rekla
torej mora bit..........: angmonzmajolinka
11. maj 2014
u151962
u151962
παɧ πø† δεαδ! such a genious

Kaj pa če je harpija? Pegaz? Grifon, grifin itd, kaj še nisem rekla?
11. maj 2014
Če malo razmišljamo:
Feniks je mistična ptica, ki si na vsakih petsto let zgradi gnezdo in se sežge, v tistem pepelu pa nastane nov pomlajen feniks. Ima možnost, da pozdravlja bolezni... cassandra ni feniks, ker je to dejansko ptica..
Lahko pa, da je drugo mistično bitje, ki ima krila in ima povezavo z feniksom.. katero bitje pa je, pa nam boš razkrila ti..
11. maj 2014
u122384
u122384
gripefin je!
11. maj 2014
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani