Forum je zaradi pomanjkanja interesa uporabnikov ukinjen in bo kmalu izbrisan.
Zdravo tukaj bom pisala zgodbo katere naslov vidite zgoraj. Je ena od mojih številnih zgodb in upam ,da jo boste brali.
Bral?
05. februar 2016
1 POGLAVJE ( SPREMEMBA)
Adrian Sukočnik se je rodil 6. januarja v porodnišnici. V prvem pregledu so zdravniki našli manjšo napako v hrbtenici. Ker je bila premajhna za kakršno koli škodo so jo odmislili. Drugače je bil kar lep fant, ki je odraščal v svetlolasega zelenookega mladeniča. Rad je imel vse športe a posebej je imel rad glasbo in plezanje. Bil je državni prvak v plezanju in tudi skorajšni virtuoz treh inštrumentov: kitara, violina in klavir. Bil je v a razredu. Sedaj je star 18 let in ravno končuje glasbeno gimnazijo. V gimnaziji je spoznal punco Klariso , ki je sedaj njegovo dekle. Skupaj rada hodita v restavracije in na jahanje konj. Zadnje čase Adrian nekaj sumi saj je pogosto ni doma ko kliče njene starše in nikoli se ne oglasi na telefon. Adrian je čeprav v redu fant , ga pogosto mučijo vprašanja: Ali hodi s kom drugim? Pije? Kadi? A vseeno se odloči , da ni nič hudega saj je verjetno zunaj s prijateljico ali s PRIJATELJEM! Ljubosumje in jeza sta ga pripravila do dokaj čudne stvari. Vzel je mešalnik vanj vrgel telefon in ostanke dal v koš. Prepričan je bil , da ga ne bo klicala. A je k njemu prišla kar hitro s tresočim glasom: Kaj je s tabo? Zakaj se mi ne oglasiš? Adrian s nasmeškom dregne glavo proti košu za smeti. Klarisa stopi ob koš in si ogleda kaj je v njem. » Kaj je to?« vprašujoče vpraša. » Moj poln ljubosumja zmiksan telefon.« je resno rekel Adrian. Klarisa je vedela kaj se je zgodilo in se mu boji povedati resnico. Opogumila se je in zavpila:Ne ljubim te več, drugega imam.« Adrianov nasmešek je izginil. Prej lepo svetle oči so potemnele v temo. Prevladala je smrtna tišina. Nato pa hiter izrek. » Ljubezen je velikokrat prevara in zdaj je to najina postala!« je z tresočim ampak jeznim glasom rekel. » Če me ne ljubiš več , pojdi s stvarmi preč.« je rekel. Klarisina trma je izginila. » ampa….« je hotela izreči. » Rekel sem ti že tisočkrat, če me ne ljubiš nimaš tu kaj iskat!« je nato s čudnim glasom rekel. » Mi daš saj nekaj minut , da spakiram?« je vprašala. » Daj že!« je jezno rekel. Klarisa je hitro stekla v sobo in si začela pakirati. Adrian je vzel sliko na kateri sta bila on in Klarisa. S pestjo je odlomil njen obraz in ga vrgel v smeti. Polovico slike je dal na omarico in iz očesa mu je pritekla solza. Z solznimi očmi je glavo obrnil proti tlom. Solze so mu padale na tla kot dež.
Klarisa je hitro odšla iz sobe z nabitim kovčkom in slišal se je le: Adijo! Preden so se vrata zaprla.
Adrian Sukočnik se je rodil 6. januarja v porodnišnici. V prvem pregledu so zdravniki našli manjšo napako v hrbtenici. Ker je bila premajhna za kakršno koli škodo so jo odmislili. Drugače je bil kar lep fant, ki je odraščal v svetlolasega zelenookega mladeniča. Rad je imel vse športe a posebej je imel rad glasbo in plezanje. Bil je državni prvak v plezanju in tudi skorajšni virtuoz treh inštrumentov: kitara, violina in klavir. Bil je v a razredu. Sedaj je star 18 let in ravno končuje glasbeno gimnazijo. V gimnaziji je spoznal punco Klariso , ki je sedaj njegovo dekle. Skupaj rada hodita v restavracije in na jahanje konj. Zadnje čase Adrian nekaj sumi saj je pogosto ni doma ko kliče njene starše in nikoli se ne oglasi na telefon. Adrian je čeprav v redu fant , ga pogosto mučijo vprašanja: Ali hodi s kom drugim? Pije? Kadi? A vseeno se odloči , da ni nič hudega saj je verjetno zunaj s prijateljico ali s PRIJATELJEM! Ljubosumje in jeza sta ga pripravila do dokaj čudne stvari. Vzel je mešalnik vanj vrgel telefon in ostanke dal v koš. Prepričan je bil , da ga ne bo klicala. A je k njemu prišla kar hitro s tresočim glasom: Kaj je s tabo? Zakaj se mi ne oglasiš? Adrian s nasmeškom dregne glavo proti košu za smeti. Klarisa stopi ob koš in si ogleda kaj je v njem. » Kaj je to?« vprašujoče vpraša. » Moj poln ljubosumja zmiksan telefon.« je resno rekel Adrian. Klarisa je vedela kaj se je zgodilo in se mu boji povedati resnico. Opogumila se je in zavpila:Ne ljubim te več, drugega imam.« Adrianov nasmešek je izginil. Prej lepo svetle oči so potemnele v temo. Prevladala je smrtna tišina. Nato pa hiter izrek. » Ljubezen je velikokrat prevara in zdaj je to najina postala!« je z tresočim ampak jeznim glasom rekel. » Če me ne ljubiš več , pojdi s stvarmi preč.« je rekel. Klarisina trma je izginila. » ampa….« je hotela izreči. » Rekel sem ti že tisočkrat, če me ne ljubiš nimaš tu kaj iskat!« je nato s čudnim glasom rekel. » Mi daš saj nekaj minut , da spakiram?« je vprašala. » Daj že!« je jezno rekel. Klarisa je hitro stekla v sobo in si začela pakirati. Adrian je vzel sliko na kateri sta bila on in Klarisa. S pestjo je odlomil njen obraz in ga vrgel v smeti. Polovico slike je dal na omarico in iz očesa mu je pritekla solza. Z solznimi očmi je glavo obrnil proti tlom. Solze so mu padale na tla kot dež.
Klarisa je hitro odšla iz sobe z nabitim kovčkom in slišal se je le: Adijo! Preden so se vrata zaprla.
05. februar 2016