Zdravo tukaj bom pisala zgodbo katere naslov vidite zgoraj. Je ena od mojih številnih zgodb in upam ,da jo boste brali.
Bral?
05. februar 2016
1 POGLAVJE ( SPREMEMBA)
Adrian Sukočnik se je rodil 6. januarja v porodnišnici. V prvem pregledu so zdravniki našli manjšo napako v hrbtenici. Ker je bila premajhna za kakršno koli škodo so jo odmislili. Drugače je bil kar lep fant, ki je odraščal v svetlolasega zelenookega mladeniča. Rad je imel vse športe a posebej je imel rad glasbo in plezanje. Bil je državni prvak v plezanju in tudi skorajšni virtuoz treh inštrumentov: kitara, violina in klavir. Bil je v a razredu. Sedaj je star 18 let in ravno končuje glasbeno gimnazijo. V gimnaziji je spoznal punco Klariso , ki je sedaj njegovo dekle. Skupaj rada hodita v restavracije in na jahanje konj. Zadnje čase Adrian nekaj sumi saj je pogosto ni doma ko kliče njene starše in nikoli se ne oglasi na telefon. Adrian je čeprav v redu fant , ga pogosto mučijo vprašanja: Ali hodi s kom drugim? Pije? Kadi? A vseeno se odloči , da ni nič hudega saj je verjetno zunaj s prijateljico ali s PRIJATELJEM! Ljubosumje in jeza sta ga pripravila do dokaj čudne stvari. Vzel je mešalnik vanj vrgel telefon in ostanke dal v koš. Prepričan je bil , da ga ne bo klicala. A je k njemu prišla kar hitro s tresočim glasom: Kaj je s tabo? Zakaj se mi ne oglasiš? Adrian s nasmeškom dregne glavo proti košu za smeti. Klarisa stopi ob koš in si ogleda kaj je v njem. » Kaj je to?« vprašujoče vpraša. » Moj poln ljubosumja zmiksan telefon.« je resno rekel Adrian. Klarisa je vedela kaj se je zgodilo in se mu boji povedati resnico. Opogumila se je in zavpila:Ne ljubim te več, drugega imam.« Adrianov nasmešek je izginil. Prej lepo svetle oči so potemnele v temo. Prevladala je smrtna tišina. Nato pa hiter izrek. » Ljubezen je velikokrat prevara in zdaj je to najina postala!« je z tresočim ampak jeznim glasom rekel. » Če me ne ljubiš več , pojdi s stvarmi preč.« je rekel. Klarisina trma je izginila. » ampa….« je hotela izreči. » Rekel sem ti že tisočkrat, če me ne ljubiš nimaš tu kaj iskat!« je nato s čudnim glasom rekel. » Mi daš saj nekaj minut , da spakiram?« je vprašala. » Daj že!« je jezno rekel. Klarisa je hitro stekla v sobo in si začela pakirati. Adrian je vzel sliko na kateri sta bila on in Klarisa. S pestjo je odlomil njen obraz in ga vrgel v smeti. Polovico slike je dal na omarico in iz očesa mu je pritekla solza. Z solznimi očmi je glavo obrnil proti tlom. Solze so mu padale na tla kot dež.
Klarisa je hitro odšla iz sobe z nabitim kovčkom in slišal se je le: Adijo! Preden so se vrata zaprla.
Adrian Sukočnik se je rodil 6. januarja v porodnišnici. V prvem pregledu so zdravniki našli manjšo napako v hrbtenici. Ker je bila premajhna za kakršno koli škodo so jo odmislili. Drugače je bil kar lep fant, ki je odraščal v svetlolasega zelenookega mladeniča. Rad je imel vse športe a posebej je imel rad glasbo in plezanje. Bil je državni prvak v plezanju in tudi skorajšni virtuoz treh inštrumentov: kitara, violina in klavir. Bil je v a razredu. Sedaj je star 18 let in ravno končuje glasbeno gimnazijo. V gimnaziji je spoznal punco Klariso , ki je sedaj njegovo dekle. Skupaj rada hodita v restavracije in na jahanje konj. Zadnje čase Adrian nekaj sumi saj je pogosto ni doma ko kliče njene starše in nikoli se ne oglasi na telefon. Adrian je čeprav v redu fant , ga pogosto mučijo vprašanja: Ali hodi s kom drugim? Pije? Kadi? A vseeno se odloči , da ni nič hudega saj je verjetno zunaj s prijateljico ali s PRIJATELJEM! Ljubosumje in jeza sta ga pripravila do dokaj čudne stvari. Vzel je mešalnik vanj vrgel telefon in ostanke dal v koš. Prepričan je bil , da ga ne bo klicala. A je k njemu prišla kar hitro s tresočim glasom: Kaj je s tabo? Zakaj se mi ne oglasiš? Adrian s nasmeškom dregne glavo proti košu za smeti. Klarisa stopi ob koš in si ogleda kaj je v njem. » Kaj je to?« vprašujoče vpraša. » Moj poln ljubosumja zmiksan telefon.« je resno rekel Adrian. Klarisa je vedela kaj se je zgodilo in se mu boji povedati resnico. Opogumila se je in zavpila:Ne ljubim te več, drugega imam.« Adrianov nasmešek je izginil. Prej lepo svetle oči so potemnele v temo. Prevladala je smrtna tišina. Nato pa hiter izrek. » Ljubezen je velikokrat prevara in zdaj je to najina postala!« je z tresočim ampak jeznim glasom rekel. » Če me ne ljubiš več , pojdi s stvarmi preč.« je rekel. Klarisina trma je izginila. » ampa….« je hotela izreči. » Rekel sem ti že tisočkrat, če me ne ljubiš nimaš tu kaj iskat!« je nato s čudnim glasom rekel. » Mi daš saj nekaj minut , da spakiram?« je vprašala. » Daj že!« je jezno rekel. Klarisa je hitro stekla v sobo in si začela pakirati. Adrian je vzel sliko na kateri sta bila on in Klarisa. S pestjo je odlomil njen obraz in ga vrgel v smeti. Polovico slike je dal na omarico in iz očesa mu je pritekla solza. Z solznimi očmi je glavo obrnil proti tlom. Solze so mu padale na tla kot dež.
Klarisa je hitro odšla iz sobe z nabitim kovčkom in slišal se je le: Adijo! Preden so se vrata zaprla.
05. februar 2016
Facebook