E.T vesolček in njegove dogodivščine na zemlji

Vesoljska ladja je lebdela v zraku. Na zemljo pod seboj se je opirala samo s stožcem nežne vijoličaste svetlobe. Če bi se kdo slučajno znašel tukaj , bi za hip lahko pomislil, da je z nočnega neba podel velikanski okrasek za božično drevesce - kajti ladja je bla okrogla, bleščeča in porisana z lepimi godskimi liki. Mehkobno pršenje svetlobe z ladnjinega trupa , podobno diamantnemu prahu, bi opazevalca spodbudilo , da bi s pogledom poiskal kavelček , s katerim je bil ta okrasek pritrjen na daljno galaksijo.
Vendar ni bilo v bližini žive duše. Ladja se je nemirno zasidrala tukaj, usmerjala jo je pamet, ki izklučuje kakršnokoli navigacijsko napako. Ampak do neke napake je kljub temu imelo priti....
Vhod je bil odprt, ladijska posadka pa razkopljena naokoli. Kot mojhni strašlivi škrati, ki v mesečini urejajo svoje megličaste vrtove, so v zemljo zabadali nenavadno oblikovano orodje. Ko se je tu in tam megla razparala in je modrikasta svetloba iz ladje padla nanje , je postalo jasno, da to niso palčki, temreč bitja z višjimi znanstvenimi nagnjenji, kajti iz zemlje je jemalo vzorce rastlin, mahu, grmičevja in mladega drevesa...( se nadeljuje )

nextnextnextnextnextnextnextnextnextnext

bedna zgodba kuda bi jo pisal 7 letnik

next