Hej. Tole je v bistu zgodba. Zgodba, ki nima nikakršne povezave s Tomom Riddlom, ampak vseeno je zgodba. Glede nje nimam nobenih idej, skratka nič. Nadaljevanja bom verjetno objavljala zelo redko, mogoče nekajkrat na mesec ali pa nadaljevanja sploh ne bo. Bom videla. Glede same zgodbe: verjetno se ne bo dogajala na Zemlji. Čisto značilno zame.

✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦

Spet sem si začela ogledovati prostor okoli sebe, ampak to mi je iz dneva v dan postajalo bolj dolgočasno in neumno, kajti okoli mene se ni dogajalo nič zanimivega. Vsak dan je bil čisto enak in če ne bi imela svojih misli, najbrž sploh ne bi obstajala. Vedno sem razmišljala o sebi in o tem, kdo sem, saj je to zame bila še vedno uganka. Res nisem vedela, kaj naj bi bila ali kdo naj bi bila.

Živela sem namreč v krogu, ki je bil dovolj velik, da sem ga lahko poimenovala krog. Ampak ker svoje velikosti nisem mogla določiti, tudi o velikosti tega kroga nisem mogla soditi. Krog je bil rahlo rožnat in skozi njega sem lahko videla druge kroge, ki so bili enake barve kot moj. Jezilo me je to, da nisem mogla videti, kaj v teh krogih prebiva. Tudi sama si namreč nisem mogla določiti svoje oblike in velikosti, ker enostavno ni šlo. Vse kar sem videla okoli sebe in krogov je bila rahlo rožnata barva, ki se je vrtinčila in je nikoli ni zmanjkalo.

Najbolj smešna stvar vsega tega bivanja je bila, da sem ugotovila, da so moje misli iz planeta Zemlje. Ja, tudi Zemlje sem se malo spominjala, a vendar je bil moj spomin na ta planet zelo slab. O ostalih stvareh sem ostajala še vedno zelo nevedna in o njih nisem imela pojma. Vse kar sem imela so bile moje misli in besede iz tega planeta. A vendar sem v dneh, ki sem ji prebila v tem rožnatem krogu z meglicami ugotovila, da moj spomin postaja vedno slabši. Zemlje si namreč sploh nisem mogla več predstavljati in vse kar mi je še ostalo, so bile le besede in misli. Zdaj se je v mene naselil strah, kajti vedela sem, da če izgubim besede, ne bom mogla več razmišljati in s tem bom tudi verjetno za vedno izginila. Ampak saj si nekako želim, da bi krog spleten okoli mene izginil in da bi se vse spremenilo v temo. Kmalu bi izginile tudi misli in jaz bi bila dokončno izbrisana in ne bi se zavedala ničesar.

Telesa tako ali tako nisem imela več. Nekaj mene je samo ostajalo v tem rožnatem krogu, ampak nisem vedela zakaj. Če ne bi več obstajala, bi bilo boljše, sem hitro pomislila, saj je bilo v tem neskončnem prostoru polnem rožnatih meglic in ostalih krogov, rahlo dolgočasno.

✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦✦
Next?

((In potem vidite mene, ki napišem uvod v mojo novo zgodbo o nekakšnem čudnem prebivanju v krogih. That is funny.))
30. september 2018
Next
30. september 2018
o yeah Next!
30. september 2018
Next
30. september 2018
Timotej_2002
Timotej_2002
Next
30. september 2018

Zgodba, ki nima nikakršne povezave s Tomom Riddlom, ampak vseeno je zgodba.



Kakšna ugotovitev, Tomii! Kako sem pametna. Tako kot on Aenstein ali neki takega pač.

Spet moje čudne opazke, ki jih noben ne razume.

Aja, že vem kaj moram vprašati. Mogoče bi kdo napisal kakšno mnenje?
30. september 2018
Obupala nad zgodbo. Phahahah. Čudna sem. Brez Toma sem pač rahlo izgubljena.
01. oktober 2018
In hvala vsem za branje.
01. oktober 2018
Meni je zelo zelo všeč (čeprav ni o Tomu)

Dejansko me je del zelo pritegnil in sem si takoj zeželela več.

Res me zanima, kdo dejansko je pripovedovalka in kaj so ti rožnati krogi.
02. oktober 2018
Your post is great, the information is very authentic and useful. Thank you for sharing your information.
[url=http://happywheels8.com]happy wheels[/url]
18. oktober 2018
če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg