"Without you"

Skupaj bi lahko preživela, večino časa, če nebi padla v globoko nepriljubljenost. Nekaterim je namenjena da so priljubljeni, nekaterim ni namenjeno. Meni, je bilo namenjeno, odkar so me spravili v jamo skupaj z 4 drugimi ljudmi. Mama je odšla po svoje, letala je previsoko. Padla sem v temo iz katere me je lahko rešil samo badboy. Odšla sem z njim, bila sem nepremišljena. Nisem vedela, kaj naj naredim. Defenetivno nisem hotela ostati v tej sramoti. Močno je prijel mojo roko in me odvlekel v majhno hiško v gozdu. Vsedla sem se na tla, bila sem utrujena od vsega življenja, ki se mi je dogajalo. Moški je nameril pištolo vame, začudila sem se, mar mi ni prišel pomagati? " Ne bom te ubil, če se boš poročila z menoj " je rekel. Z solzami v očeh sem ga pogledala " Svojih ne ubijamo " je še dodal. Prikimala sem in stekla do njega, objela sem ga. Bil je edini človek, ki mi je resnično pomagal in se hotel poročiti z menoj " Ampak zakaj ravno jaz? " sem ga vprašala " Lepa si, lahko bi te gledal cel dan " nasmehnila sem se, pospravil je pištolo in me samo gledal. Svojo roko je ovil okoli mojega telesa in se delal da me objema.
Poroka se je zaključila, bila sem ena izmed njih. Imela sem namen pobegniti, nisem hotela takšnega življenja. Ljubila sem ga, ampak pogrešala sem brata. Oklenila sem vrata in se hotela pogrezniti v zemljo, da me nebi nikoli več našli. Pripeljal se je nasproti mene z motorjem, vstavil se je pred menoj in me prijel z roko proti njegovemu obrazu " Kam pa misliš da greš? " me je vprašal. Videl je solze na mojem obrazu " Pogrešam brata " sem mu odgovorila. Potegnil me je k njemu v objem in me poljubil na čelo " Zdaj imaš mene " je rekel v mirnem glasu in spustil motor. Skupaj sva se podala nazaj do hiše. Fedrigova sestra je čakala pred hišo, in jokala. Fedrig je prišel do nje, sestra je samo zbežala stran. Ni hotela imeti družbe. Tekla je počasi in hrati hitro, Fedrig se je namrščil in začel teči za njoz svojo super hitrostjo. Prijle jo je za roko preden se je vrgla dol z prepada. Obrnil jo je proti sebi, sestra se je jokala. Fedrig pa jo je gledal " Kaj je narobe? " Je vprašal. Nič ni ogovorila " Povej mi! " je zakričal na njo, sestra se je vstrašila . Ampak vseeno molčala. Fedrig jo je focnil, z solzami v očeh ga je pogledala nato pa se sesedla na tla skupaj z Fedrigom " Mogoče nisi vedel, ampak bila sem noseča. Mama je rekla da morava iti v drugo državo in dati otroka naprej. Bil je fantek, hotela sem mu dati ime tako, kot očetu " je zadihano govorila sestra in se jokala. Fedrig se je nekam zazrel, nato pa jo prijel v naročje in odnesel v njeno sobo. Položil jo je na posteljo in jo pokril z odejo nato pa se odpravil do mame " Kako si morala!?" j ez glasnim in jeznim glasom prišel v sobo njegove mame in butnil v steno da se je naredila luknja. Mama se je vstrašila " Otroka si dala naprej!?Sestrinega!Fantek je bil, imel bi ime tako, kot oče!" hotel jo je napaditi in udariti stopila sem pred njega in ga poskušala ustaviti preden bi udaril mamo. Namestno nje je udaril mene.
Zbudila sem se v bolnišnici z povitim obrazom, v posodi je ležalo veliko krvi iz moje glave. Zdravnik je prišel v sobo " Zdravo" je rekel podzravila sem nazaj vprašala sem kaj se je zgodilo " Vaš mož, se je razjezil na njegovo mamo in namesto nje udaril ponesreči tebe. Razbito in poškodovano glavo imate ter nos " Kje je Fedrig? " sem hitro vprašala " Na postaji " je odgovoril, začela sem jokati in zmajati z glavo " Prosim izustite ga" sem zaklicala, ko je zraven stal policist " Ničesar ni on kriv, razkuril se je zato, ker je njegova mama dala sestrinega otroka v drugo državo.Prosim" policist ga je izpustil, prišel je k meni in me poljubil na ustnice. Bila sem srečna.
" Moram iti" je rekel Fedrig, moral je oditi z stricom na naslednji rop. Objela sem ga in ga prosila naj ne odide za najinega otroka. Bila sem noseča.
16. december 2018
u237760
u237760
Next!
21. december 2018
Next
14. maj 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg