Next
01. april 2019
neext
01. april 2019
neeeeeeeext *__*
01. april 2019
Heej v imenu Iris se bi vam opravičla, ker spet ni mogla objavit zgodbice, jaz pa tudi nisem uspela. Iris ma otroka in je zadnje čase neki bolan in enostavno ne uspe. No in tukaj je njen Next

16.

-Lydia-

Naslednji dan sem preživela večinoma v hiši. Očka se je dobil z Marisso in bila sem sama. Ni mi bilo všeč, da bo Christina moja sestra. Še bolj pa ne to, da si bom morala deliti hišo z njo. Bila sem vesela, ker je bil očka srečen, ampak nisem pa hotela tega, da je Christina moja polsestra. Nisem vedela kaj naj naredim. Ampak vedela sem, da bom ji zagrenila življenje.
Govorila sem z Anno po telefonu.
"Kaj se sploh sekiraš. Tako ali tako si rekla, da se boš odselila, ko boš stara 18. In to je čez dva tedna." je rekla.
"Ja, ampak ta dva tedna bosta mučna. In niti ne vem kje naj dobim stanovanje." sem rekla jezno.
"Pomiri se. Mogoče pa ne bo tako slabo." je rekla.
"Živela bom z barbiko. Hujše ne more biti." sem rekla.
"Ne vem kaj ti naj rečem." je rekla. Nenadoma sem zadaj zaslišala znan ženski glas. Ampak nisem vedela kateri osebi točno je pripadal.
"Lydia, moram iti, obiske smo dobili. Adijo." je rekla in prekinila. Čudno.
Nisem se več obremenjevala z Anno. Odpravila sem se na teraso in si prižgala cigaret. Razmišljala sem kaj naj naredim, da ne bi šla živet tja. Ampak nisem našla nobenega načina kaj narediti.
Nenadoma je nekdo pocinkal. Zavzdihnila sem in šla odpret. Zagledala sem Luka pred vrati in jih takoj zaprla.
"Daj no Lydia, odpri." je rekel.
"Kaj hočeš?" sem vprašala preko vrat.
"Seminarsko morava dokončati." je rekel.
"Dokončaj jo." sem rekla.
"Lydia, vem, da si zelo pametna. Prosim, dokončajva že to." je rekel. Odprla sem vrata. Spomnila sem se poljuba prejšnje noči. Ni mi bilo jasno zakaj je to naredil. Ampak bilo mi je všeč, čeprav si tega nisem želela priznati.
"Prav. Dokončajva." sem rekla in ga vodila v svojo sobo.
"Wow." je rekel.
"Kaj?" sem vprašala.
"Tvoja soba ne izgleda... Satansko." je rekel in se zasmejal.
"To je zelo satanska soba." sem rekla in pokazala na risbe na stenah, ki sem jih narisala sama.
"Pričakoval sem več lobanj." je rekel.
"Boš sok? Vodo? Vodko? Viski?" sem vprašala in ignorirala temo o moji sobi.
"Kar sok bo v redu." je rekel. Odšla sem v kuhinjo in mu nalila sok v kozarec ter odšla nazaj.
"Ti si mogoče nekakšni modni agent?" me je vprašal.
"Kaj?" sem vprašala. Pokazal je na mojo skicirko, kamor sem risala ideje za oblačila, katera sem si potem sama sešila.
"Tole majico in te hlače sem videl na tebi v šoli." je rekel.
"Zakaj brskaš po mojih stvareh?" sem vprašala in mu vzela skicirko.
"Z Chris imata veliko skupnega." je rekel.
"Z barbi nimam nič skupnega." sem rekla. Vzela sem seminarsko, ki je nisva dokončala. Na hitro sem nakracala nekaj končnih besed in mu jo dala nazaj.
"Končano. Sedaj pa pojdi." sem rekla.
"Ampak..." je začel, a sem ga prekinila.
"Pojdi zdaj." sem rekla.
"Veš, ne vem zakaj nikomur ne dovoliš, da bi ti prišel blizu. Zakaj ne pustiš nikomur, da bi se ti približal in spoznal pravo tebe. Ampak vedi, da bom izvedel vse o tebi Lydia Collins." je rekel.
"Ničesar ni za izvedeti. Sem takšna kot sem." sem rekla.
"Si pametna, lepa, dobra in niti približno nisi takšen satan, kot se delaš, da si." je rekel.
Je pravkar rekel, da sem lepa?
"Lahko ti pokažem zelo podrobno kakšen satan znam biti." sem rekla in ga grdo pogledala. Nasmehnil se mi je in me nežno prijel za brado ter se mi nevarno približal.
"Veš biti zelo napadalna in nesramna. Ampak to je le maska." je rekel. Odrinila sem ga stran.
"Nehaj že." sem rekla.
"Se vidiva jutri v šoli." je rekel in odšel. Kaj za vraga se dogaja? Kaj hoče Luke Harper od mene? Zakaj se mi na vsak način hoče približati? In to kar naenkrat? Kakšen načrt imata z Christino?
Živčno sem hodila po hiši in si grizla nohte. Kaj hoče Luke? Niti slučajno ne bo izvedel zakaj sem takšna. Nihče ne bo izvedel. Nikoli. Še Anna ne ve, pa je moja najboljša prijateljica.
Očka je zvečer prišel domov z tunino pico.
"Očka, prosim, ne sili me, da se preselim tja." sem rekla.
"Lydia, Marisso imam res rad. Tja se bova preselila. Do srede spakiraj stvari. Hiša je že skoraj prodana." je rekel.
"Ne moreš mi narediti tega." sem rekla.
"Lydia, ne gre se samo zate. Ti boš odrasla in boš odšla. Jaz pa nočem ostati sam tukaj. In sedaj, ko imam končno osebo, ki me ima res rada in jaz njo, je ne bom izpustil iz rok." je rekel.
"Jo imaš raje kot mene?" sem vprašala.
"Ne. Seveda ne, ti si moja ljubica. Zate bi naredil vse. Ampak res jo imam rad in hočem biti srečen." je rekel. Zavzdihnila sem in z pico odšla v svojo sobo. Nisem vedela kaj naj naredim. Bila sem obupana. Ampak prisegla sem si, da bom Christini zagrenila življenje. Barbika se bo začela obnašati primerno.
04. april 2019
neext
04. april 2019
Next
05. april 2019
Next
05. april 2019
Neeeeext *__*
05. april 2019
Next
07. april 2019
Next
07. april 2019
heeeej ponedeljek je in na vrsti je nov Next

17.

-Christina Flynn-

V nedeljo nisem delala nič posebnega. Počivala sem, saj sem bila psihično izmučena. Vedno sem ljudem dala vtis, da me nič ne prizadene in, da sem močna oseba. Ampak marsikaj me je uničevalo. Med drugim tudi to, da bo Lydia moja polsestra. Ampak prisežem, da ne bo ostalo pri tem. In potem je v moje misli prišel tudi Dylan. Zvečer sem ležala in razmišljala o njemu in ravno takrat mi je zazvonil telefon. Klical me je.
''Hej.'' Sem ga pozdravila in podzavestno sem na obrazu dobila nasmeh.
''Hej. Kako si?'' me je vprašal. Njegov glas me je…. Pomirjal?
''Saj veš. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da bo satan v moji hiši.'' Sem rekla. Zasmejal se je.
''Na koncu bosta še postali najboljši prijateljici.'' Je rekel in se zasmejal.
''Dylan, to se ne bo zgodilo.'' Sem rekla.
''Bomo še videli.'' Je nagajivo rekel.
''Ne bomo.'' Sem rekla in se zasmejala, saj me je spravil v smeh.
''No samo zanimalo me je kako si.'' Je rekel.
''Hvala za skrb.'' Sem hvaležno rekla in se spet sama pri sebi nasmehnila.
''Se vidiva jutri. Lepo spi.'' Je rekel.
''Tudi ti. Lahko noč Dylan.'' Sem rekla in prekinila.
In samo po tem kratkem pogovoru sem bila nekako zasanjana. Kako mi je lahko všeč prijatelj od Lydie? Nekaj časa sva si še pošiljala sporočila, potem pa sem se odpravila spat. Zjutraj sem se zbudila in se umila ter si oblekla kavbojke in belo srajco. In zraven sem obula bele salonarje. Lase sem pustila spuščene, ampak tiste ki so mi ves čas uhajali na oči, sem jih spela nazaj s špango. Naličila sem se kot vedno. Vedno sem si nanesla veliko pudra, ker sem preprosto brez vseh teh ličil nisem počutila dovolj samozavestno. Zaslišala sem zvok avta, ki sem ga prepoznala. Bil je Luke. Hitro sem vzela torbo in se odpravila po stopnicah dol.
''Gospodična Christina boste zajtrkovali?'' me je vprašala Olivia.
''Ne, mudi se mi.'' Sem rekla in hitro stekla ven do Lukovega avta.
''Hej.'' Sem ga pozdravila, ko sem sedla noter.
''Kako si se uredila.'' Me je pohvalil.
''Joj Luke, saj si se ti tudi. Vedno sva tako moderna.'' Sem rekla in se zasmejala.
''Vedno.'' Je rekel še sam in se zasmejal.
Medtem ko sva se vozila sva poslušala glasbo in zraven pela. In vmes mi je zazvonil telefon. Zagledala sem Dylanovo sporočilo ''Dobro jutro''. Nasmehnila sem se in mu odpisala. In čez nekaj sekund mi je že odpisal.
''Je lepotni spanec uspel?'' je napisal.
''Nisem se nič polepšala, tako da najbrž ni.'' Sem napisala.
''Saj ne rabi, si že zdaj dovolj lepa.'' Je napisal in potem sem najbrž zelo zardela in Luke je to opazil.
''Kdo ti piše?'' me je vprašal.
''Amber, nekaj mi razlaga o fantu, ki ji je všeč.'' Sem se zlagala. Nisem vedela če je v redu, da mu povem, da si dopisujem z njegovim bratrancem. Najbolje da malo počakam.
''Aha, Amber torej.'' Je rekel in se zasmejal.
Prispela sva do šole in izstopila iz avta. Medtem ko sva hodila proti šoli so moje oči iskale samo eno osebo, Dylana. Ampak niso našle Dylana, temveč vijoličnega satana. Približala se mi je in seveda mi je namenila ubijalski pogled, kot vedno.
''Sem le upala, da te ne bom videla.'' Je jezno rekla.
''Sva že dve, ki tako mislita.'' Sem rekla.
''Poglej barbika, v sredo se seliva z očetom tja, ampak niti slučajno ne misli, da bo ostalo pri tem.'' Je rekla in se mi hinavsko nasmehnila. Luke pa je samo stal tam in jo gledal.
''Brez skrbi, da ne bo ostalo pri tem.'' Sem še sama hinavsko rekla. In potem se je tam pojavil Dylan.
''Hej.'' Nas je vse pozdravil in se najprej nasmehnil meni. Lydia ga je pogledala.
''Tudi jaz sem tukaj in Lover boy tudi.'' Ga je opozorila.
''Saj sem vaju videl.'' Ji je rekel.
In nenadoma se je pojavila tam Anna, prijateljica od Lydie, no naj bi bila. Ampak meni je ona čisto preveč sumljiva.
''Končno si tukaj.'' Ji je rekla Lydia.
''Gužva je bila.'' Je rekla Anna in skomignila je z rameni. ''Čakaj malo, si se začela družiti z njo?'' je vprašala, ko je zagledala mene. Kislo sem se nasmehnila.
''Veš Anna, tudi če bi se, bi ji jaz bila veliko boljša prijateljica kot ti.'' Sem ji zabrusila. Debelo me je pogledala, Lydia pa tudi.
''Kakorkoli, greva noter. Dylan greš z nama ali boš tukaj strmel v barbiko?'' je vprašala Lydia Dylana. Dylan se mi je še enkrat nasmehnil.
''Ja mami, že grem.'' Je sarkastično rekel in Luke se je začel smejati. Lydia ga je samo pogledala in potem so šli.
Prvo šolsko uro smo morali oddati seminarsko nalogo in bila sem dokaj prepričana, da jaz in Dylan ne bova imela slabe ocene, saj sva se res potrudila in nama je šlo dobro.
''No in da ne pozabim, začele se vam bojo plesne vaje za maturantski ples, tako da že malo premislite s kom boste plesali.'' Je rekla profesorica.
Saj res. Maturantski ples. Na to sem popolnoma pozabila. In takoj sem pomislila na Dylana. Pogledala sem ga in nasmehnil se mi je. Odločila sem se, da ga kar sama vprašam če bi skupaj plesala. Če me ne bo prej prehitela Lydia. Pouk je minil kar hitro in ko je zazvonilo, da je pouka konec, sem takoj pobrala svoje stvari in z Lukom sva skupaj šla ven iz učilnice. In tam sem zagledala Jessico, ki me je gledala s hinavskim pogledom.
''Kaj je?'' sem jo vprašala.
''Če misliš, da boš kraljica plesa se motiš.'' Je rekla.
''Veš draga moja, na to nisem niti pomislila. Ampak zagotovo te lahko premagam.'' Sem ji rekla.
''Samozavestna pa si.'' Je rekla. Na sebi je imela veliko več ličil kot jaz.
''Malo bolj sigurno kot ti.'' Sem rekla in se zasmejala.
''Greva Chris.'' Je rekel Luke in me zvlekel stran.
In ko sva hodila proti avtu, sem dobila Dylanovo sporočilo.
''Kaj če bi se kasneje dobila?'' je napisal.
''Lahko. Nekaj te moram vprašati.'' Sem rekla.
''S kom si spet dopisuješ?'' je radovedno vprašal Luke.
''Spet z Amber. Odločila sem se komu bom kar sama rekla, če bi plesal z menoj.'' Sem zasanjano rekla.
In ko sem že hotela reči Dylanovo ime, sem spet dobila njegovo sporočilo.
''Odjebi!''
In nič mi ni bilo jasno. Samo strmela sem v telefon. Očitno sem se zmotila. Dylan je bedak. Saj se ne čudim, če se druži z Lydio. In to me je res prizadelo.
''Greva?'' sem ga vprašala.
In ko sva hotela iti do avta, so prišli Anna, Dylan in Lydia. Dylana nisem niti pogledala. Morala se ga bom izogibati. Kako mi lahko kaj tako nesramnega napiše?
''Luke bova midva skupaj plesala?'' sem ga vprašala.
Luke me je debelo pogledal, ker to najbrž ni pričakoval. Ampak nisem imela izbire.
''Seveda Chris.'' Je rekel in se mi nasmehnil.
Saj v prvem letniku sva si obljubila, da če ne bova imela nobenih simpatij, bova midva plesala skupaj na maturantskem plesu. In zdaj bo tako. Pogledala sem Dylana in Lydio.
''Kaj buljiš?!'' sem zavpila na Lydio.
''Nekdo ima očitno slab dan.'' Je rekla in se mi hinavsko nasmehnila.
''Greva Luke. Samo greva.'' Sem rekla.
''Christina?'' sem zaslišala Dylana, a sem hitro sedla v avto in odpeljala sva se.
08. april 2019
neext
08. april 2019
Next
09. april 2019
Neeeeeext!!!
10. april 2019
neeeeeext
le kdo je to pisal
10. april 2019
Hejla punce neki časa je ines objavljala moje nexte k je moj sinek bil bolan skos in zdej mam koncno js čas da objavim Next torej hope you like it

18.

-Lydia-

Naslednji dan v šoli si je Dylan ves čas dopisoval z nekom. Ko sem ga vprašala z kom si piše je rekel, da z nekim prijateljem. Ampak, če bi si dopisoval z prijateljem se zagotovo nebi ves čas tako smehljal telefonu.
Pri zadnji uri pa sem le pogledala v njegov telefon. Seveda. Kot sem si mislila. Pisal si je z barbiko. Bila sem jezna nanj, da mi je lagal in, da si je pisal z njo.
Zadnjo uro so nam povedali, da bo maturantski ples. Zagledala sem barbiko in Dylana kako se smehljata eden drugemu. Ne. Ni šans. Ne bom dovolila, da mi ukrade prijatelja.
Ko ni opazil, sem vzela njegov telefon in barbiki napisala kar lepo sporočilo, v katerem sem ji sporočala naj odjebe. Seveda sem sms-se izbrisala, da ne bi Dylan videl. In kot sem si mislila je bila jezna. Zadovoljno sem se nasmehnila.
Ko smo šli iz šole sem slišala, da je Luka povabila na ples. Ta jo je začudeno pogledal ampak se je strinjal.
"Kaj je z Christino?" je vprašal Dylan.
"Zakaj te tako zanima zanjo?" sem ga vprašala.
"Ker me pač zanima. V redu je." je rekel.
"Ne pa ni. Barbika je in nesramna je." sem rekla.
"Ne vem zakaj me kar nenadoma ignorira." je rekel.
"Zato, ker to ona počne. Najprej se dela dobra, potem pa ti zlomi srce." sem rekla.
"Mogoče... Mogoče pa res ni takšna, kot sem si mislil da je." je rekel potrto.
"Kakorkoli, bova šla skupaj na ples?" sem ga vprašala veselo.
"Ja. Seveda." je rekel odsotno.
"Si v redu?" sem ga vprašala.
"Ja ja. Grem, se vidiva." je rekel in odšel. Res je zgledal zelo potrt.
Odpravila sem se proti domu. Zelo bom pogrešala mojo sobo in teraso, kjer sem lahko počela kar sem želela. Še fantje so hodili k meni preko terase, brez, da bi očka vedel. Bil je kul tip, ampak ni pa prenesel tega, da imam fante in, da seksam. Zato je bilo bolje, da mu ta tema ostane skrita.
Nekaj časa sem bila doma in pisala Dylanu, ampak ni mi odpisoval, kar je bilo zelo čudno. In nato sem nenadoma prejela čuden sms. Vse črke pomešane. Takoj sem vedela kaj se dogaja. Spet je pil. In jaz sem kriva za to.
"Joj Lydia, moraš res imeti vse pod kontrolo?" sem rekla sama sebi in poklicala Dylana. Ni se javil. Oblekla sem se in šla v vsak lokal, ki sem ga poznala. In v zadnjem lokalu sem ga le našla. Na mizi je plesal in pel z steklenico viskija, ki je bila skoraj prazna.
"Dylan!" sem rekla.
"Živjo mamica." je rekel veselo in me objel. Skoraj sva padla, tako zelo pijan je bil.
"Zakaj piješ?!" sem se razjezila.
"Ker me Christina ignorira. Veš, res mi je všeč. Še nikoli se nisem tako počutil." je rekel.
"Fuj, ogabno." sem rekla.
"Lydia, res bi se rad zbližal z njo. Tudi ti si mi všeč, ampak ne na takšen način. Rad te imam, ker si najboljša prijateljica, kar sem jih kdajkoli imel. In nihče te ne more zamenjati. Ampak rad bi bolje spoznal Chrissy." je rekel.
"Chrissy? O bog, blede se ti." sem rekla.
"Ne, res Lydia. Všeč mi je. Ampak... Ampak ne povej nikomur. Niti Luku ne." je rekel in začel jokati. O bog. Naredila sem veliko napako in postalo mi je grozno žal.
"Oprosti Dylan, jaz sem kriva za to. Jaz sem ji pisala v tvojem imenu in ji rekla naj odjebe." sem rekla.
"Zakaj si to storila?!" je vprašal jezno.
"Žal mi je, ampak si prvi fant, s katerim sem se začela zelo dobro razumeti in nisem hotela izgubiti prijateljstva s tabo. In če bi se začel družiti z barbiko, bi me pozabil in bi bil tako nesramen do mene kot ona in njena gosja družba." sem rekla.
"Lydia, čeprav se ne poznava dolgo, si mi prirasla k srcu. Moja najboljša prijateljica si. Ženska verzija mene si. In nihče te ne more nadomestiti. In če bi se družil z Chrissy, te nebi pozabil. Še vedno bi bil tvoj najboljši prijatelj." je rekel. Zavzdihnila sem.
"Pridi, greva domov." sem rekla spravila sem ga domov. Pred vrati je bil Luke.
"Dylan? Lydia?! Kaj je narobe?!" je vprašal panično.
"Spravi ga noter, da tvoji starši ne bodo videli kakšen je." sem rekla.
"Kam greš? Ne boš ostala?" je vprašal Luke.
"Ne. Nekaj moram še narediti." sem rekla.
"Lydia... Hvala, da si poskrbela zanj." je rekel Luke in me prijel za roko. Imel je nežen dotik.
"Nehaj Luke, jaz sem kriva, da se je to zgodilo. Grem, da popravim stvari." sem rekla.
"Odlična oseba si Lydia." je rekel in me poljubil na lice. Zakaj mi to počne?!
Obrnila sem se in šla. Iskala sem Christinino hišo, vendar nisem vedela kje je doma. Zavzdihnila sem in sedla na sredino ceste.
"Kaj počne satan tukaj v moji ulici?" sem nenadoma zaslišala. Zavila sem z očmi in šla do nje. Imela je res lepo hišo. Veliko.
"Tvoji ulici? Saj nisi kraljica te ulice. Kakorkoli, tebe iščem." sem rekla.
"Zakaj? Pojdi raje k satanu dva." je rekla.
"O bog, ne bodi tako trmasta. Prišla sem se... Am... Prišla sem, da bi..." sem začela, a nikakor nisem mogla spraviti iz sebe opravičila.
"Kaj hočeš satan?!" se je razjezila.
"Opravičiti se hočem! Oprosti! Jaz sem kriva za tisti sms." sem rekla.
"Sem vedela, da imaš ti tukaj prste vmes. Ampak Dylan se je odločil, da naj odjebem. In tudi bom." je rekla.
"Ti smotana kokošja barbika! Ni on kriv! Jaz sem vzela telefon in ti napisala sms! Dylan ni imel pojma o ničemer!" sem zavpila.
"Kaj?!" je zavpila.
"Si gluha?! Jaz sem ti napisala sms in oprosti." sem rekla.
"Saj sem slišala. Ampak ne razumem. Zakaj bi to naredila? Nisi njegova šefica, da bi mu ukazovala s kom se lahko druži in s kom ne." je rekla.
"Prav tako nisi ti Lukova šefica." sem rekla.
"Imaš prav." je rekla potiho. Sva se pravkar strinjali ena z drugo? Na debelo sva se pogledali. Očitno sva razmišljali isto.
"Kakorkoli, pojdi do njega." sem rekla.
"Zakaj bi jaz morala do njega? Če kaj hoče, naj pride do mene." je rekla.
"Bi prišel, ampak se je napil, ker si ga ignorirala. Prosim, pojdi do njega in ga spametuj. In tega ti ne govorim zato, da bi se midve spoprijateljili. Ne. Sovražim te in tako bo ostalo. Ampak gre se mi za Dylana. Res je dober prijatelj in jaz sem kriva za to kar se je zgodilo. Rad bi se družil z tabo in če bi vedela, da ga bo to tako prizadelo, se nikoli ne bi vmešala." sem rekla.
"Še kaj bi rada povedala?" je vprašala.
"Ne izzivaj barbi. Za Dylana se mi gre, ne zate." sem rekla.
"Prav, grem tja. Ampak samo, če prisežeš, da se nikoli več ne boš vmešavala v najino druženje z Dylanom!" je rekla. Če je Dylanu všeč, da se druži z njo, potem bom to naredila zanj.
"Pod enim pogojem. Če se bo Dylan začel do mene obnašati tako kot ti, ker bo padel pod tvoj vpliv, prisežem, da bom naredila vse, da te bo zasovražil in te nikoli v življenju več ne bo pogledal." sem rekla.
"Zmenjeno." je rekla in mi podala roko v znak sprave.
"Fuj, nočem se dotakniti tvoje roke. Pojdi že k njemu." sem rekla in odšla. Videla sem, da je tudi ona stekla do Luka in Dylana.
Šla sem, ampak nisem šla domov. Odšla sem do starega vlaka in sedla na fotelj. S sabo sem imela joint in prižgala sem si ga. Rabila sem ga. In nato mi je nenadoma zazvonil telefon. Nisem poznala številke.
Oglasila sem se.
"Prosim?" sem vprašala.
"Res si v redu oseba Lydia." sem zaslišala Lukov glas.
"Nehaj s tem." sem rekla.
"Si na vlaku?" me je vprašal.
"Kako veš?" sem vprašala.
"Marihuana se voha ven." je rekel.
"Kaj?" sem vprašala. In nenadoma je njegova glava pokukala noter.
11. april 2019
Next!
12. april 2019
neext
12. april 2019
Next
12. april 2019
kera legenda le Luke
15. april 2019
Heeej punce. Z Iris se opravicujema ker nisma objavili nic ta teden. Enostavno ni blo casa.. Ampak zdaj je tukaj nov Next

19.

-Christina Flynn-

Nisem mogla verjeti kaj vse sem slišala od Lydie. Sploh več nisem vedela kaj naj si mislim. Dylan se je napil zaradi mojega ignoriranja. Popoldne me je še nekajkrat klical in mi pisal, ampak se nisem oglasila in mu napisala naj me nikoli več ne kliče. In zelo me je bolelo. Ker sem mislila, da je res takšen bedak. Ampak za vse je kriva Lydia. Tekla sem kolikor so me nosile noge, da sem čimprej prišla do Lukove hiše. Pozvonila sem in Luke je odprl vrata.
''Kje je Dylan?'' sem takoj panično vprašala.
''V svoji sobi, spi. Pijan je.'' Je rekel.
''Moram ga videti.'' Sem rekla čisto zadihano.
''Pomiri se. Kaj pa je?'' me je vprašal.
''Pusti vprašanja za kasneje, res moram k njemu.'' Sem rekla.
''Ampak zbudila ga boš.'' Je rekel, ampak vseeno me je spustil noter. Vseeno mi je bilo za vse ostalo, samo želela sem ga videti. Nikoli si ne bom odpustila tega, da se je napil zaradi mene in v preteklosti je že imel težave s tem. Šla sem v njegovo sobo in tam je spal.
''Boš ti ostala z njim? Grem jaz malo na sprehod. Mame in očeta pa ni doma.'' Je rekel Luke pri vratih. Pokimala sem.
''Kar idi.'' Sem rekla in se mu nasmehnila.
Zaprl je vrata in šel je. Dylan je spal kot ubit. Ampak bil je res prikupen. Dylan Wayne je meni predstavljal besedo popolnost. Nikoli si nisem mislila, da mi bo kdaj všeč nekdo, ki je dejansko podoben Lydii. Ampak nekaj je bilo na njemu, kar me je tako zelo privlačilo. Prisežem, da bi se odpovedala make up-u in dragim parfumom ter ogromni hiši, če bi to pomenilo, da imam lahko njega. Nisva se še tako dolgo poznala, ampak sva se pa dovolj dolgo, da sem vedela, da bi za njega naredila vse. Nisem pa vedela kaj točno čuti on in kaj misli. Tako zelo sem bila zamišljena, da sploh nisem opazila, da se je zbudil in da me opazuje.
''Christina.'' Je zamomljal.
''Hej.'' Sem ga pozdravila in se mu nasmehnila. Šla sem bližje k njemu in prisedla sem k njemu na posteljo.
''Nisi več jezna?'' me je vprašal.
''Lydia je prišla do mene in mi vse povedala. Vem, da ni bila tvoja krivda.'' Sem rekla. ''Ampak naslednjič bolj pazi na svoj telefon, ali pa si vsaj naredi kodo.'' Sem ga opozorila. ''Ne maram, da se kdo norčuje iz mene.'' Sem še dodala.
Nenadoma se je njegova roka znašla na moji.
''Zelo si mi všeč. Zelo.'' Je rekel. Bil je še pijan, tako da sem vedela, da ne smem vsega kar govori vzeti resno. Čeprav je deloval res iskreno.
''Bolje, da zaspiš nazaj.'' Sem rekla.
''Zakaj? Če je pa tokrat resničnost lepša od sanj. Ti si tukaj in rad bi te gledal.'' Je rekel in z roko se je dotaknil mojih las. Malo sem zardela.
''Prosim ne jezi se na mene, ker tega ne bom prenesel.'' Je še rekel. In potem je zaspal. Zaspal je tako, da me je še vedno držal za roko. Nekaj časa sem še bila tam in ga opazovala. In nisem se mogla upreti. Poljubila sem ga na levo stran obraza. Preprosto sem morala to narediti. In potem sem se odpravila domov, saj je mamo najbrž skrbelo kje sem tako dolgo. Sedela je na terasi, ampak ne sama. Ob njej je bil Tom.
''Hej.'' Sem ju pozdravila in se nasmehnila.
''Živjo.'' Sta me oba pozdravila.
''Kje si bila tako dolgo?'' me je vprašala mama.
''Saj sem bila vmes doma ko te ni bilo. Potem sem šla pa do Lukove hiše.'' Sem rekla. Nasmehnila se je in pokimala.
''Mogoče veš kje je Lydia? Ne oglasi se mi.'' Je rekel Tom.
''Prej sva se srečali, zdaj pa ne vem kje je.'' Sem rekla in skomignila z rameni. Sedla sem na stol poleg njiju.
''Pa mogoče veš koga bi lahko vprašal če je z njo?'' je vprašal.
In potem sem se spomnila na Luka. Zadnje čase se očitno rad pogovarja z njo. Mogoče on ve kje je. Poklicala sem ga.
''Chris? Je kaj z Dylanom?'' je vprašal takoj.
''Nisem več tam. Zaspal je. In ne kličem zaradi tega. Je Lydia zraven tebe?'' sem ga vprašala.
''Zakaj te to zanima?'' me je vprašal.
Zavzdihnila sem. Vseeno mi je bilo kje je Lydia, ampak Tom je bil videti zaskrbljen.
''Je ali ni?'' sem vprašala.
''Prav. Je. Ampak prosim naj te to ne moti, ker res……'' je začel, a sem ga prekinila.
''Njen oče je tukaj in ga skrbi, ker se mu ne oglasi na telefon.'' Sem rekla.
''Oh… Potem jo bom pa takoj dal na telefon.'' Je rekel in jaz sem dala telefon Tomu, da sta se lahko pogovorila.

20.

-Lydia-

"Živjo." je rekel veselo.
"Kaj za vraga delaš tukaj? In kako si prišel do moje številke?" sem ga vprašala.
"Tudi jaz rad hodim sem, se spomniš? In sposodil sem si jo iz Dylanovega telefona." je rekel. Prijela sem se za glavo.
"Kaj hočeš od mene Luke?" sem vprašala.
"Družil bi se rad z tabo." je rekel.
"Zakaj? Kakšen plan imata z barbiko? Da me uničita? Zato počneš vse to?" sem vprašala.
"Kaj? Ne." je rekel.
"Seveda ja, misliš, da nisem ugotovila? Sta res mislila, da sem tako zelo neumna?" sem vprašala. Vzel mi je joint in potegnil par dimov. Potem mi ga je vrnil.
"Vem, da nisi neumna. Zelo si pametna punca ampak tega nočeš pokazati. In prisežem, da nimava z Christino nobenega plana. Samo družiti se hočem z tabo. Zdiš se mi v redu punca." je rekel.
"Kar tako naenkrat? Do sedaj pa sem bila vajina tarča." sem rekla.
"Ne. Vedno si se mi zdela zanimiva. Ampak... Saj veš kakšna je Chris." je rekel.
"In kar naenkrat je ne bi motilo, da se družiš z mano?" sem ga vprašala.
"Seveda jo moti. Ampak ni moja šefica. Družim se lahko s kom se hočem." je rekel. Zavzdihnila sem, njemu pa je zazvonil telefon.
"Christina je." je rekel.
"Ne povej ji, da si z mano. Spet bodo problemi." sem rekla. Nekaj časa je govoril z njo, potem pa mi je dal telefon.
"Ne bom govorila z barbiko." sem rekla.
"Tvoj oče je." je rekel. Začudeno sem ga pogledala, nato pa sem se le oglasila.
"Ja?" sem vprašala.
"Lydia kje si? Na smrt me skrbi." je rekel.
"Stari, ne sekiraj se, gubice boš dobil in boš osivel. Na varnem sem in ne počnem ničesar prepovedanega." sem rekla in ošinila svoj joint. Luke se je zasmejal.
"Kdaj prideš domov?" je vprašal.
"Čez eno uro." sem rekla.
"Prav ljubica. Če boš rabila prevoz, potem me pokliči." je rekel.
"Prav oči, adijo." sem rekla in prekinila ter Luku vrnila telefon.
"Kdaj si začela z travo?" me je vprašal.
"Ko sem bila stara trinajst." sem rekla.
"Hitro." je rekel.
"Ja. Ampak ne kadim vedno." sem rekla.
"Zakaj si sploh začela?" me je vprašal.
"Zaradi družbe in problemov." sem rekla.
"Zaradi... Mame?" je vprašal previdno.
"Nimam mame. Nikoli je nisem imela. Z to žensko si delim samo dnk." sem rekla.
"Nekaj bi te vprašal. Ampak nočem, da se razjeziš." je rekel.
"Povej. Ampak prisežem, da če karkoli od tega pride do barbike, te bom ubila." sem rekla.
"Ne bo. Obljubim. Kakorkoli, ti je bilo zelo hudo? Ko je odšla." je vprašal. Nisem vedela kaj naj rečem. Bala sem se mu zaupati zaradi barbike. Ampak deloval mi je iskreno. Kot da res hoče izvedeti več o meni.
"Ja. Zelo je bolelo. Ampak sedaj več ne. Sedaj jo sovražim." sem rekla.
"Ne morem si predstavljati tega. Včasih, ko se mama in oče kregata, pomislim na to, da bi kateri od njiju odšel. In ni mi lahko." je rekel.
"Verjamem." sem rekla. Sedel je bližje k meni in podajala sva si joint. Pogovarjala sva se o vsem možnem in čisto sem pozabila na uro.
"Morala bom iti." sem rekla.
"Pospremil te bom." je rekel.
"Ni treba." sem rekla.
"Hočem." je rekel in odšla sva.
Ko sva prispela do moje hiše, sva se ustavila.
"Ne morem verjeti, da kmalu to več ne bo moj dom." sem rekla.
"Mogoče bo pa še vse v redu in bosta z Chris postali prijateljici." je rekel. Zasmejala sem se.
"Seveda ja, jaz in barbika sva si popolnoma različni in nikoli ne bi bila prijateljica z takšno kozo. Brez zamere." sem rekla.
"Poznam jo že dolgo in bolj ko spoznavam tebe, bolj se mi dozdeva, da si niti nista tako zelo različni." je rekel.
"Prosim te, jaz in barbi nimava nič skupnega." sem rekla.
"Presenečena bi bila. Obe bi bili." mi je pomežiknil.
"Grem zdaj noter. Očeta že zagotovo zelo skrbi." sem rekla.
"Ne bom te več zadrževal. Lepo spi. In se vidiva jutri v šoli." je rekel in se mi približal. Umaknila sem se.
"Ja, enako, adijo." sem rekla in hitro odšla noter. Nisem imela pojma zakaj je imel takšen efekt name. In res si nisem želela, da se ponovno zaljubim vanj. Je že bilo v prvem letniku dovolj, da sem bila zaljubljena vanj in potem razočarana, ker je videl pred sabo samo Christino.
Pozdravila sem očeta in se odpravila v sobo. Ampak prišel je za mano.
"Lydia,pogovoril bi se rad... Čakaj, si jokala?" je vprašal.
"Kaj? Ne zakaj?" sem vprašala.
"Rdeče oči imaš." je rekel.
"Oh. Od vetra." sem rekla mirno.
"Aja. Saj... Če si jokala mi lahko poveš." je rekel.
"Očka nisem jokala no. Kaj si hotel?" sem ga vprašala.
"Pogovoril bi se o Luku. V redu fant je." je rekel.
"Kakšno vezo ima to z mano?" sem vprašala.
"Imaš kaj z njim?" me je vprašal.
"Fuj očka ne. Saj veš, da še nikoli nisem imela fanta in nočem, da je on moj prvi." sem se zlagala. Nisem marala lagati očetu, ampak nekatere stvari je boljše prikriti.
"Samo vprašam." je rekel.
"No, sedaj veš. Lahko grem zdaj spat?" sem vprašala.
"Prav ljubica. Lahko noč." je rekel, me poljubil na čelo in odšel. Videla sem, da mi je Luke nekaj pisal, a sem ignorirala sms. Bila sem preveč utrujena in preveč napeta in želela sem si samo, da se potopim v svet sanj vsaj za par ur, da pozabim na vse skupaj.
18. april 2019
Ojoj ponesreci sm objavla zraven se Next od Iris ker sem kopirala na telefonu in ja
18. april 2019
neext
18. april 2019
sej nas to ne moti
neeeeeeeeext *__*
18. april 2019
Next
18. april 2019
evo tukaj je še en Next hahah tokrat res sam en
21.

-Christina Flynn-

Naslednji dan sem se zjutraj zbudila s težavo, kot vedno. Oblekla sem si črno kratko oprijeto krilo in belo čipkasto majico. Zraven pa sem obula še bele nizke allstarke, saj sem se odločila, da za spremembo ne bom imela obutih visokih pet. Luke me je samo začudeno gledal, ko sem hodila proti avtu.
''Kaj tako gledaš?'' sem ga vprašala, ko sem sedla.
''Christina Stone Flynn v svoji naravni višini, to pa se ne zgodi vsak dan.'' Je rekel in se zasmejal.
''Ne norčuj se.'' Sem rekla in ga dregnila v ramo.
''Upam, da nisi jezna, ker sem včeraj bil z Lydio.'' Je rekel.
Pogledala sem ga in zavzdihnila. Ni se mi dalo prepirati glede tega. Lydia je sprejela to, da se jaz družim z Dylanom in najbrž bi bilo pošteno, da tudi jaz sprejmem to, da se ona druži z Lukom.
''Poglej… Druži se s kom želiš. Samo nekaj te prosim. Nikoli ampak res nikoli naj se najino prijateljstvo ne konča. Ne zaradi Lydie, ne zaradi Dylana, ne zaradi nobenega na svetu.'' Sem mu povedala. Nasmehnil se je in pokimal.
''Tako bo tudi ostalo.'' Je rekel. In potem je ustavil avto, da me je lahko objel.
''Se kaj veseliš, da bova plesala skupaj?'' je vprašal.
''Seveda.'' Sem navdušeno rekla.
In potem sem dobila sporočilo od Dylana. Nasmehnila sem se.
''Dobro jutro. Ko prideš tja me prosim počakaj na igrišču. Nekaj bi se rad pogovoril s teboj.'' Je napisal.
''Prav.'' Sem odpisala.
''Spet Amber?'' me je vprašal Luke. Zasmejala sem se in pokimala.
''Povej Dylanu, da ga bom začel klicati Amber.'' Se je pošalil. Začudeno sem ga pogledala.
''Čakaj kako pa ti veš?'' sem se začudila.
''Daj no Chris, poznam te.'' Je rekel.
Prispela sva do šole in izstopila. Zagledala sem Dylanov motor.
''Grem do igrišča.'' Sem rekla Luku.
''Ti nikoli ne hodiš na igrišče.'' Je rekel in zasmejala sva se.
''Dylan je tam.'' Sem rekla.
''Ahaaaaa… Potem pa kar pojdi.'' Je nagajivo rekel.
Hitro sem stekla do igrišča in Dylan je tam sedel na travi in strmel nekam v daljavo. Prisedla sem k njemu.
''Hej.'' Sem ga pozdravila.
''Si pa polna energije že zjutraj.'' Je rekel in se zasmejal.
''Si v redu?'' sem ga vprašala, ko sem se spomnila na prejšnji dan.
''Sem ja. Naspal sem se in zdaj sem v redu. Oprosti…'' je rekel.
''Ne, ti meni oprosti. Ne bi ti smela tega narediti.'' Sem rekla in nasmehnil se je.
''Torej sva kul?'' me je vprašal.
''Seveda.'' Sem odvrnila. In kar naenkrat me je objel. In ta objem je nekaj časa trajal. Dokler nisva zaslišala šolskega zvonca. Vstala sva in tekla proti šoli, zraven pa sva se smejala. Prvo uro je bila angleščina. In nikoli še to nisem omenila, ampak za angleščino smo imeli res čudnega učitelja, ki je bil malo sumljiv. Včasih se mi je zdelo kot da želi osvajati vsako učenko in tudi mene je že velikokrat. Saj ni slab po izgledu, ampak nikoli se ne bi zapletla z učiteljem in Dylanu ne seže niti do kolen. Vstopila sva v učilnico in vsi so že bili notri. Profesor naju je pogledal.
''Kje sta bila?'' naju je vprašal.
''Na stranišču.'' Sem hitro rekla in videla sem, da je vsem šlo na smeh.
''Skupaj sta bila na stranišču?'' naju je začudeno vprašal.
''Ne. Vsak na svojem.'' Je rekel Dylan.
''Sedita.'' Je zagodrnjal in midva sva hitro sedla vsak na svoje mesto, jaz k Luku in Dylan k satanu. Lydia je grdo pogledala Dylana, ampak tokrat sem opazila, da ni imela pripomb. Komaj sem čakala, da bo malica in ko je končno bila, sem šla najprej na stranišče. In seveda, kdo drug bi lahko bil tam kot Jessica. Šminkala se je in ko me je pogledala, se je hinavsko nasmehnila.
''In kako se počutiš zdaj, ko si lahko z dvema naenkrat?'' me je vprašala.
Začudeno sem jo pogledala.
''O čem spet govoriš?'' sem jo vprašala.
''Ne sprenevedaj se. Najprej Luke in zdaj še njegov bratranec Dylan. Te res nič ne peče vest?'' me je izzivala. In potem mi je še pokazala fotografijo na telefonu. Očitno je nekdo slikal mene in Dylana, ko sva se prej objela.
''To bom pokazala Luku in potem te več ne bo niti pogledal.'' Je hinavsko rekla.
Najraje bi jo zadavila. Ampak preden bi ji lahko karkoli rekla, sem pred seboj zagledala vijolične lase. Lydia je očitno bila na stranišču. Prišla je ven jezna kot ris. Zgrabila je Jessico za vrat.
''Samo še enkrat reci kaj takšnega in ti bo žal!'' ji je zagrozila.
Bila sem šokirana, nisem mogla verjeti, da se to res dogaja.
''Spusti me, ti nisi normalna!'' ne vpila Jessica, ampak Lydia je bila proti njej res močna. Potem je le popustila in Jessica se je prijela za vrat. Lydia ji je vzela telefon.
''Izbrisala bom to sliko in nikoli več ne naredi kaj takšnega!'' je zavpila jezno.
''Samo pomagati želim Luku, da vidi, da ga njegova lutka vara!'' je zavpila Jessica.
''Očitno nikoli nisi imela najboljšega prijatelja, da ne razumeš da sva jaz in Luke vedno bila samo prijatelja in nič več!'' sem zavpila tudi jaz.
''Navadna k**** si Christina! Sram te je lahko!'' je rekla Jessica in hotela je že iti, a sva obe z Lydio šli za njo na hodnik. Nikogar ni bilo, ker so vsi bili na malici ali pa pri pouku. Lydia jo je spet zgrabila.
''Ne moreš obsojati človeka, ki ga sploh ne poznaš!'' je zavpila Lydia.
''Tudi ti jo obsojaš.'' Je rekla Jessica.
Lydia me je pogledala in jaz sem pogledala njo.
''Jaz jo poznam veliko dlje kot ti.'' Ji je zabrusila.
''Še vedno je cipa!'' je rekla Jessica.
In Lydia jo je nenadoma močno udarila v nos. Začela je krvaveti. Šokirano sem obstala. Stokala je, Lydia pa jo je grdo gledala.
''K ravnatelju grem in vse mu bom povedala!'' je zavpila in tekla je po hodniku, Lydia pa za njo.
''Niti ne poskušaj!'' je zavpila in jo zgrabila, a tokrat ji je nekako ušla.
''Lydia.'' Sem rekla in pogledala me je.
''Ostani tukaj Christina, ne rini v težave. Jaz bom to rešila.'' Mi je rekla in potem je šla za njo. Ampak seveda nisem mogla ostati tiho. Lydia bo v težavah zaradi mene. Ja, sovražila sem jo, na živce mi je šla. Ampak pravica je pravica in vedela sem, da tokrat ne smem dovoliti, da nastrada.
18. april 2019
neext
19. april 2019
neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext!
19. april 2019
Next
19. april 2019
neeeeeeeeeeext *__*
in zdej se bota poštekale
20. april 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg