NEXTT ful mije ušeč kr so daljši nexti
pomoje bosta luke pa lydia skupi pa dylan pa christina
pa od lydie oči je skupi z christinino mami
16. marec 2019
Next
17. marec 2019
Heeej, ponedeljek je in na vrsti je nov Next

9.

-Christina Flynn-

Naslednje jutro sva z Lukom kot vedno prispela do šole. In Christina se je peljala z motorjem od Dylana. In pesek je priletel v moj obraz, v usta in nekaj še v oči. Skoraj sem se zadušila. Kašljala sem kot nora in nisem videla popolnoma nič. Oči sem imela solzne.
''Christina!'' sem zaslišala Dylanov glas.
''Dylan?'' sem vprašala, ker ga sploh nisem videla. Nisem mogla odpreti oči.
''Si v redu?'' me je vprašal.
''Ja, samo pesek imam v očeh in v ustih.'' Sem rekla in zakašljala.
''Pridi, greva do stranišča in si boš sprala usta in oči.'' Je rekel.
Zakaj mi pomaga, če se druži s satanom? To res nisem razumela.
''Christina si v redu?'' sem potem zaslišala še Lukov glas.
''Mora do stranišča, da si spere usta in malo umije oči.'' Je rekel Dylan.
''Gremo noter.'' Je rekel Luke.
In držala sta me vsak na svoji strani, da sem uspela priti do stranišča. Voda je bila v tistem trenutku vse kar sem potrebovala. Za to bo Lydiji še prekleto žal. Lahko bi oslepela zaradi nje, ali pa se zastrupila s peskom. Sprala sem si usta, da sem lahko končno normalno zadihala in umila sem si oči. Ampak potem sem imela čisto razmazana ličila.
''Sranje!'' sem zavpila.
''Kaj je narobe?!'' sem zaslišala Dylana, prišel je noter.
''O moj bog Dylan. Ženski wc je!'' sem ga opozorila in grozno sem zardela. Nisem ga hotela pogledati, ker bi me videl brez ličil.
''Če sem pa mislil, da se ti je kaj zgodilo.'' Je rekel.
''Chris to zavpije samo takrat, ko je kaj povezano z mejkapom.'' Je rekel Luke in se začel smejati.
''Se lahko v miru naličim?!'' sem se pritožila.
''Ja, prav.'' Sta rekla in potem sta me pustila pri miru.
Oči sem imela čisto rdeče, kot da bi bila zadeta. Nekako sem se naličila in potem sem šla ven. Šli smo v razred in se opravičili, ker smo zamudili. Opazila sem Lydio, ki je bila jezna. Seveda, motilo jo je ker se ni Dylan posvečal samo njej, kot se ji posveča tista njena psica Anna. Ampak ona se sploh ne zaveda, da Anna ni njena prava prijateljica. Izkorišča jo za travo in nihče jo ne upa zajebavati, ker se druži s satanom. Govori pa za njenim hrbtom marsikaj. Marsikaj sem že slišala, ampak Lydia to seveda ne ve. Do konca pouka sem strmela v tla, ker sem imela res zelo rdeče oči. Samo čakala sem, da me kakšen profesor obtoži, da sem zadeta. Ampak na srečo me ni. Po pouku sem hitro pospravila svoje stvari in šla ven z Lukom. Ampak potem je nekam izginil. Zunaj pa sem zagledala Dylana.
''Greva?'' me je vprašal.
''Greva kam?'' sem ga začudeno vprašala.
''K meni, delat seminarsko.'' Me je spomnil. Prijela sem se za glavo.
''Oh saj res. Satan je poskrbel, da sem izgubila spomin.'' Sem rekla. Zasmejal se je.
''Pridi, saj bom počasi peljal.'' Je rekel in mi pomežiknil.
Šla sem z njim na motor. Prvič v življenju sem se peljala z motorjem in morala sem objemati Dylana, kar mi je bilo všeč, priznam. Pripeljala sva se do Lukove hiše, ki sem jo seveda že poznala, saj sem bila večkrat pri njemu. Stopila sem dol z motorja in Dylanu sem dala čelado, ki sem jo imela na sebi. Vstopila sva noter v hišo in ravno ko sva že hotela iti po stopnicah gor, sta noter prišla Luke in satan.
''Kaj pa ona dela tukaj?!'' sva obe hkrati zavpili.
''Chris si pozabila, da midva skupaj delava seminarsko?'' je vprašal Luke in se zasmejal.
''Ah, točno.'' Sem rekla in se kislo nasmehnila.
''Kaj je barbika te muči spomin?'' je že začela.
''Marsikaj me muči, ko vidim tebe.'' Sem ji zabrusila.
''Si kadila marihuano?'' me je vprašala in se hinavsko nasmehnila.
''Ja tebi sem jo ukradla.'' Sem ji rekla.
''Nehajta.'' Je rekel Luke in se postavil med naju.
''Potrebujem malo zraka, zdaj ko sem videla njen obraz mi je postalo slabo.'' Sem rekla in šla sem ven na dvorišče, kjer so imeli bazen. Ampak prišli so za menoj, vsi trije.
''Zrak ti ne bo pomagal, še vedno si prizadeta.'' Mi je hinavsko rekla.
''Lydia no, pusti jo.'' Je rekel Dylan in postavil se je pred mene. Lydia ga je grdo pogledala.
''Zakaj za vraga braniš to barbiko? Boš rekel, da si se zaljubil vanjo na prvi pogled?'' je vprašala.
''Si lahko že enkrat tiho in dojameš, da se ne vrti svet samo okoli tebe? Res misliš, da si kul, ker bežiš pred lastno preteklostjo?!'' sem se razjezila.
''Lastno preteklostjo? Ravno to delaš ti. Tvoj oče je imel prometno nesrečo. Saj če bi jaz imela takšno hčerko kot si ti, bi si sama povzročila prometno nesrečo!'' je zavpila.
''Kaj si rekla?!'' sem jezno zavpila. Vedela je, da je moj oče šibka točka. In jaz sem vedela, da je njena šibka točka njena mama.
''Moj oče je umrl. Kaj pa tvoja mama? Zapustila te je. Le zakaj? Kdo bi imel otroka s takšnim obnašanjem?!'' sem zavpila.
''Nehajta!'' sta zavpila Luke in Dylan hkrati.
''Ti prasica hinavska plastična! Zbila ti bom te konjske zobe!!'' je zavpila in v tistem trenutku je že pristala na meni in me začela tepsti, jaz pa njo. Luke in Dylan sta naju poskušala spraviti narazen, a jima ni uspelo in na koncu sva pristali v bazenu.
18. marec 2019
hell yeah...upam da je bla vsej mrzla voda
18. marec 2019
neext
19. marec 2019
Next
19. marec 2019
Next
19. marec 2019
heej v imenu obeh se opravičujem, ker nisma nič objavle čeprav sma rekle, da boma objavlale od ponedeljka do četrtka, iris ni uspela, jaz pa sem bla nekaj bolana... zdaj pa objavljam Next v imenu iris pa še prosla me je da dam slike ker njej ne gre

Lydia Collins



Luke Harper



Tom Collins


10.

-Lydia-

Christina je stopila na mino. Vedela je, da je ženska s katero si delim dnk, zelo ampak zares zelo slaba tema zame. In ravno to je omenila. Sedaj pa bo plačala. Tepli sva se kot nori, čeprav sva padli v bazen. Hotela sem jo utopiti, a me je par močnih rok dvignil ven. Seveda, Luke. Spet me je vrgel preko rame in me nesel. Prav tako kot Dylan Christino.
"Še žal ti bo! Prisežem barbika! Satan ti ne bo ostal dolžan!" sem vpila. Tudi ona je nekaj vpila, ampak je nisem več slišala.
Luke me je odnesel v neko sobo in zaklenil vrata ter vzel ven ključ.
"Ti nisi normalen! Ubila te bom z barbiko vred! Odkleni!" sem zavpila.
"Nehaj!" je tokrat zavpil on. Jezno sem stopila do njega. Mogoče je bilo videti smešno, saj sem bila za več kot eno glavo manjša od njega. Ampak bila sem besna. Želela sem raztrgati Christino.
"Prisežem Luke, da ne bo dobro!" sem zavpila.
"Nehaj. Pomiri se. Ne vem kaj je bilo z tvojo mamo in kako Christina ve. Ampak pomiri se." je rekel in me prijel za rame.
"Niti me ne zanima kako ve. Ampak prisežem, da jo bom ubila!" sem zavpila.
"Pomirila se boš." je rekel mirno.
"Ja? In kdo si ti, da boš meni govoril kaj bom počela in kaj ne?" sem rekla.
"Zakaj si vedno tako trmasta? Christina ima svoje muhe. Pomiri se in jo ignoriraj." je rekel.
"Sovražim jo." sem rekla.
"To vemo vsi, da se sovražita. Ampak ne bi vsaj poskusili biti prijateljici?" je vprašal.
"Prijateljica z barbiko? Nikoli." sem rekla. Zavzdihnil je.
"Mi ne bi raje dal nekaj za preobleči? Ne mislim delati seminarske z mokrimi oblačili." sem rekla.
"Saj res. Takoj." je rekel in mi poiskal nekaj njegovih oblačil. V kopalnici sem se preoblekla in, ko sem prišla ven, sem zagledala Christino in Dylana, ki sta čakala pred kopalnico.
"O bog, vsepovsod moraš biti satan." je rekla.
"Prav tako kot ti barbika." sem rekla jezno.
"Samo spravi se mi izpred oči." je rekla.
"Z veseljem, nočem več gledati tega plastičnega obraza." sem rekla in odšla v Lukovo sobo.
Začela sva delati seminarsko in čeprav nisem hotela, sem tudi jaz sodelovala in mu govorila stvari, katerih ni vedel.
"Kako to, da tako veliko veš, pri testih in vprašanjih pa dobivaš slabe ocene? To je za pet plus." je rekel. Zardela sem. Prvič po dolgem času.
"Kaj? To je bila samo sreča." sem rekla.
"Res? Nikjer v učbeniku ne piše nič o latinskih izrazih o vsemu kar sva napisala. Ti si jih znala napamet." je rekel.
"Kdo pa ne bi vedel tega. To je čisto enostavno. O razmnoževanju piševa." sem rekla. Prisežem, da če ne bo menjal teme, da ga bom ubila.
"Nihče ne ve tega Lydia." je rekel.
"Pa kaj bi sedaj rad?!" sem vzkliknila.
"Samo pravim, da si v resnici pametna. In, da je vse to samo krinka za dobro osebo." je rekel. Prisolila sem mu klofuto.
"Sem še vedno dobra oseba?" sem vprašala.
"Ne, še vedno si satan." je rekel. Nasmehnila sem se.
"In tako bo ostalo." sem rekla. Zasmejal se je.
"Kaj je smešno?" sem vprašala.
"Nič. Samo..." je začel, a naju je prekinilo trkanje po vratih. Vstopil je Dylan.
"Živjo. Še vedno delata?" je vprašal. Prikimala sva.
"Christina je lačna in zanima naju, če bi naročili pico." je rekel.
"Barbika bo spet jedla pico? Zredila se bo." sem rekla. Dylan in Luke sta se zasmejala.
"Lahko naročita in potem, ko pride pica, prideva dol." je rekel Luke.
"Jaz ne bom jedla z barbiko." sem rekla in prekrižala roke.
"Tunina pica bo." je rekel Dylan.
"Kako veš, da je moja najljubša?!" sem vzkliknila.
"Govoril sem z Anno in mi je povedala." se je zasmejal. Zavzdihnila sem.
"Prav no. Za tunino pico se bom pa pač žrtvovala." sem rekla. Dylan je odšel in čez nekaj minut so pice prispele. Z Lukom sva se odpravila dol in barbika je zavila z očmi.
"Ne zavijaj toliko z očmi, ker boš kmalu zagledala svoje možgane." sem rekla.
"Lahko grem jest ven?" je vprašala.
"Dajta no, v miru pojejmo to pico in potem se vrnimo k seminarski." je rekel Luke.
"Luke, pridi raje k meni, da se ne boš nalezel satanske bolezni." je rekla Christina.
"Chris, nehaj." je rekel Luke.
"Zakaj jo braniš?" je vprašala.
"Ne branim je. Samo jesti hočem v miru." je rekel Luke.
"Saj res Lyd, v soboto imam nekaj v planu in zanima me, če bi šla z mano." je rekel Dylan.
"Res? Kaj pa?" sem vprašala.
"Boš videla." je rekel.
"Prav. Samo povej ob kolikih. Zvečer imam plane." sem rekla.
"Zjutraj sem hotel iti." je rekel.
"Prav, super." sem rekla in se nasmehnila. Christina je zgledala malce ljubosumno, ampak ni mi bilo mar zanjo, ker je bila pica odlična.
Ko smo se najedli, smo se odpravili nazaj na delo. Z Lukom sva seminarsko že skoraj končala.
"Pozno je že. Šla bom." sem rekla.
"Odpeljal te bom." je rekel.
"Poglej Luke, ne rabim princa na belem konju, pač pa rokerja na črnem Harley Davidsonu. In ker rokerja ni, grem peš. Sploh pa nimam daleč." sem rekla in šla. Ampak seveda, gospod Harper mora biti trmast. Sledil mi je.
"Bom šel pa peš z tabo." je rekel.
"Zakaj to počneš? Tvoja barbika bo jezna." sem rekla.
"Saj nisem njen fant, nima biti zakaj jezna. Tako ali tako pa ve, da je moja najboljša prijateljica in, da je nihče ne more nadomestiti." je rekel. Zavila sem z očmi, rekla pa nisem ničesar.
Prišla sva do moje hiše in ravno je ven stopil moj oče.
"Lydia, tukaj si. Kje si bila?" me je vprašal.
"Ugrabil me je." sem rekla.
"Kaj?!" je vzkliknil Luke. Postal je paničen in z očetom sva se spogledala in se začela smejati.
"Nehaj bedak, sramotiš me pred očetom." sem rekla in ga udarila po rami.
"Jaz sem Tom, Lydijin oče." je rekel oči in mu segel v roko. Luke je zardel.
"Luke, njen sošolec. Skupaj delava seminarsko." je rekel.
"Lepo. Prideš na večerjo?" je vprašal oče.
"Ne, Luke mora iti." sem rekla.
"Peš? Ne. Pridi na večerjo in potem te lahko Lydia odpelje domov." je rekel oči. Zakaj mi to dela?
"Z motorjem?" je vprašal Luke.
"Ne, z avtom. Z motorjem se ponoči ne sme voziti." je rekel oči.
"Luke mora res iti domov oči." sem rekla.
"Pravzaprav lahko ostanem na večerji." je rekel Luke in se mi nasmehnil. No super, z bedakom bom morala jesti še večerjo.
21. marec 2019
neext
22. marec 2019
Neeeext!
22. marec 2019
Neeeeext *--*
22. marec 2019
heej
ponedeljek je in s tem tudi nov Next

11.

-Christina Flynn-

Dylan me je na silo zvlekel v sobo in zaklenil je vrata. Na vse načine sem hotela pobegniti ven, a ni šlo. In potem mi je posodil eno svojo majico, da sem se preoblekla, da se mi je obleka posušila. Seveda še pred kopalnico sem morala Lydio srečati. In potem sva se spravila k pisanju seminarske. Dylan je spet zaklenil vrata.
''Moja majica ti zelo pristaja.'' Je rekel in mi pomežiknil.
''Ne, grozno izgledam. In to vse zaradi tiste pras….'' Prekinil me je.
''Pomiri se Christina. Raje narediva seminarsko.'' Je rekel.
''Zakaj mi nisi dovolil, da jo zmlatim? Aja, saj res, spoprijateljil si se z njo.'' Sem rekla.
''Poglej, meni sta obe čisto v redu in z nobeno od vaju se ne bom prepiral. Ja, Lydia mi je pri srcu. Zdi se mi kot, da je ženska različica mene, ampak tudi ti si super oseba in še najboljša prijateljica od Luka.'' Je rekel. Nasmehnil se je. In nekako sem se pomirila. Dylan je našel prave besede, da me je pomiril.
''Zdaj pa se nasmehni in se posvetiva seminarski. Prav?'' je rekel. Resno sem ga pogledala. Bila sem res trmasta.
''Christina nasmehni se.'' Je rekel. In nevarno se mi je približal. Bil je samo nekaj centimetrov oddaljen od mene. Gledal me je v oči. ''Nasmehni se.'' Mi je ukazal. In res, nasmehnila sem se.
''Bravo! Saj sem vedel, da ti bom narisal nasmeh na obraz.'' Je navdušeno rekel. Zasmejala sem se in potem sva res šla delat seminarsko. Nekako nama je šlo. Dylan je vedel veliko o razmnoževanju in to mi je bilo res smešno. Medtem ko jaz nisem vedela veliko, saj mi biologija ni šla. In nikoli nisem imela spolnih odnosov, res nikoli še. Čeprav vsi na šoli mislijo, da sem že velikokrat… Ampak v resnici nisem. In to ve samo Luke.
''Zelo si izobražen o tem.'' Sem rekla in se zasmejala.
''Seveda. Ti nisi?'' je vprašal in mi pomežiknil. Zardela sem in najbrž zelo.
''Sem, ampak marsikaj…. Sem pozabila.'' Sem se zlagala. Seveda nisem želela, da ve, da nimam pojma o seksu.
''Si lačna?'' me je vprašal.
''Ne, nisem.'' Sem rekla, čeprav sem malo res bila.
''Meni pa se zdi, da si.'' Je rekel in se nasmehnil. ''Bom šel do onih dveh vprašati, če naročimo pico.'' Je še rekel.
''Ne bom jedla s satanom!'' sem se pritožila.
Začel se je smejati in potem je šel iz sobe. In res smo naročili pico. Grozno nerodno mi je bilo jesti pred Lydio, ki me je zanalašč gledala v smislu ''kako lahko ješ če se boš pa zredila''. In tega nikoli nisem priznala naglas, ampak jaz sem se s svojo postavo zelo obremenjevala. Čeprav sem vse normalno jedla, sem se obremenjevala s tem, če sem se zredila. Ko sta se Dylan in Lydia dogovorila, da nekam gresta v soboto zjutraj, mi seveda ni bilo vseeno. Dylan mi je bil predober za njeno družbo. Ni si zaslužila prijatelja kot je on. Potem sva šla z Dylanom dokončati seminarsko nalogo. Mislila sem, da bova potrebovala več časa, ampak uspela sva jo dokončati v enem popoldnevu. Potem sva šla v spodnje nadstropje.
''Je Luke doma?'' sem ga vprašala.
''Najbrž je pospremil Lydio.'' Je rekel.
''Oh… Bogi revež.'' Sem rekla zamišljeno.
''Jaz bom pa pospremil tebe in odgovora ne, ne bom sprejel.'' Je rekel.
''Pa saj živim čisto blizu.'' Sem rekla. Nasmehnil se je.
''Moram se malo sprehodit in to mi bo koristilo.'' Je rekel.
''Prav.'' Sem rekla in se nasmehnila. Vzela sem svojo torbico in odpravila sva se po ulici proti moji hiši. Nekaj časa sva bila tiho, potem pa je Dylan spregovoril.
''Zakaj se z Lydio tako zelo sovražita?'' me je vprašal.
''Preprosto ne marava se. Preveč sva si različni.'' Sem odvrnila. Nasmehnil se je.
''Kako to, da si mi prej pomagal?'' sem ga vprašala, saj sem želela vedeti.
''Ker sem ti preprosto hotel pomagati.'' Je odvrnil in skomignil je z rameni. ''Ti zgledam takšen bad boy, ki nikomur ne pomaga?'' me je vprašal in mi pomežiknil. Zardela sem.
''Nisem mislila tako.'' Sem odvrnila.
''Dolgo sem bil v bolnici in tam sem marsikaj dojel. Včasih sem bil nesramen do vsakega, ki sem ga srečal. Po smrti mojih staršev pa sem se spremenil.'' Je rekel in zavzdihnil.
''Oprosti Dylan, jaz….'' Sem začela, a me je prekinil in se nasmehnil.
''Ne skrbi. Vem, da izgledam kot slab, ampak nisem tako slab, če me malo bolje spoznaš. In vidim, da tudi ti nisi tako vzvišena, kot govori Lydia in z veseljem te bi še bolje spoznal.'' Je rekel in mi spet pomežiknil. Potem pa sva že prišla do mojega doma. Opazila sem rdeč avto. Mama je že bila doma.
''Hvala, da si me pospremil.'' Sem rekla in se mu nasmehnila. Hotela sem že iti, a me je ustavil.
''Christina… Nisi mi odgovorila. Te bom lahko bolje spoznal?'' me je vprašal.
''Saj boš spoznal že Lydio v soboto.'' Sem odvrnila. Nasmehnil se je.
''V soboto dopoldne si grem narediti prvi tattoo. Lydia jih ima polno in rad bi, da gre z menoj, da mi še kaj svetuje.'' Mi je razložil. In potem sem čutila neko olajšanje. Prestrašila sem se, da mu je Lydia všeč. Kaj za vraga se mi dogaja?
''Samo ne naredi si tako groznega tattooja kot ga ima Lydia na hrbtu.'' Sem zagodrnjala. Zasmejal se je.
''Ne vem kakšnega ima ampak zagotovo moj ne bo takšen, kot je njen. Pokazal ti ga bom, če boš želela.'' Je rekel. In potem se je začel smejati, jaz pa sem spet zardela.
''No prav.'' Sem rekla.
''Torej, mi boš dovolila, da te bolj spoznam?'' me je vprašal. Pokimala sem in se nasmehnila.
''Naj ti bo. Lahko noč Dylan.'' Sem rekla.
''Lahko noč Christina.'' Je rekel in se mi nasmehnil. Potem pa sem šla v hišo in zagledala mamo, ki je gledala skozi okno.
25. marec 2019
neext
25. marec 2019
neeeeeeeext!
25. marec 2019
v imenu iris spet objavljam Next

12.

-Lydia-

Večerja je na srečo hitro minila in oče me ni sramotil. Samo bala sem se, da bo naslednji dan vsa šola izvedela, da je Luke večerjal pri meni.
Seveda je Christini že vse povedal. Naslednji dan je prišla do mene na wc.
"Satan! Kaj nameravaš z Lukom?!" je zavpila.
"Prosim?" sem vprašala.
"Včeraj si ga prisilila, da je večerjal pri tebi!" je zavpila.
"Ti je to rekel?" sem vprašala.
"Rekel je, da je sam hotel, ampak to je rekel zato ker se te boji! Pusti ga pri miru!" je zavpila.
"Saj ni tvoja last." sem se zasmejala.
"Ne boš ga spremenila v enakega satana kot si ti! Pusti ga pri miru!" je zavpila.
"Ja?! Potem pa pusti ti Dylana pri miru! Tako ali tako mu nisi všeč, kot misliš, da si! Nisi všeč vsakemu!" sem zavpila.
"Če se hoče pogovarjati z mano, se bo pogovarjal in ti mu tega ne boš preprečila!" je zavpila.
"Ne bodi tako samovšečna! Nisi edina na svetu! Pusti Dylana in jaz bom pustila Luka!" sem zavpila.
"Prav!" je zavpila.
"Prav!" sem zavpila še jaz.
"Živjo punci..." sva nenadoma zaslišali Jessico.
"Pojdi stran!" sva zavpili obe naenkrat in se spogledali. In nato sva odšli.
"Chris! Saj sem ti rekel... Lydia, čakaj." sem nenadoma zaslišala Luka.
"Pusti jo." je rekla Christina.
"Lydia." je rekel Luke.
"Ne približuj se mi!" sem zavpila in odšla. Ni mi bilo do tega, da bi šla k pouku. Odšla sem do Dylana.
"Hej, si lahko sposodim motor?" sem ga vprašala.
"Zakaj?" je vprašal.
"Moram stran za nekaj časa." sem rekla.
"Prav. Za jutri še velja?" je vprašal.
"Ja. Hvala." sem rekla in vzela ključe ter se odpeljala.
Nekaj časa sem se vozila okrog in spravljala živce iz sebe. Tako zelo je mislila, da je vsem zanimiva. Mislila je, da lahko ima kontrolo nad vsemi. Ampak ne bo je imela. To bom preprečila enkrat za vselej.
Po vožnji, sem se odpravila nazaj na šolo. Vsi so že končali z poukom in Dylanu sem vrnila motor.
"Lydia. Kje si bila?" sem nenadoma slišala Luka.
"Kaj te briga." sem rekla.
"Morava dokončati seminarsko." je rekel.
"Kar dokončaj jo." sem rekla in odšla domov. Bila sem zelo jezna na Christino.
"Hej, kaj pa je?" me je vprašal očka, ko sem prišla domov.
"Nič." sem rekla.
"Kako nič?" je vprašal.
"Samo ena prasica v šoli mi je pojedla živce." sem rekla.
"Kaj je bilo?" je vprašal.
"Misli da je najpametnejša in najboljša in da jo vsi obožujejo. Ampak v resnici ni vredna ničesar." sem rekla.
"Pomiri se ljubica. Glej, vem, da je življenje v srednji šoli hudo. Ampak samo še malo in bo vse v redu." je rekel.
"Joj upam, če ne bom ji mogla odsekati glavo." sem rekla in zasmejal se je.
"Vse bo v redu." je rekel in me objel. Res je bil najboljši očka na svetu.
Naslednji dan sem se zjutraj odpravila z Dylanom v tatu salon.
"Naredil si boš tatu?" sem rekla navdušeno.
"Ja. In rabim tebe, ker vidim, da tudi ti imaš tatuje." je rekel.
"Poglej tega." sem rekla in dvignila majico, da je na hrbtu lahko videl tatu kače, ki gre skozi lobanjo.
"Wow. Christina je rekla, da je grozen, ampak ni." je rekel in se zasmejal.
"Ne omenjaj mi je." sem rekla.
Z Dylanom sva izbrala tatu, ki bi mu pristajal in odločil se je za sidro na roki. Po tatuju sva se odpravila jest in pogovarjala sva se o vsemu. Bil je res dober prijatelj.
Ko sva končala najin mali izlet, sem se odpravila domov. Nisem se veselila večerje z očetovo ljubico. Ampak zanj bom potrpela.
26. marec 2019
neext
26. marec 2019
Next
28. marec 2019
heeej se opravičujem da včeraj ni blo nexta, nisem uspela

13.

-Christina Flynn-

Mama me je zasliševala o Dylanu. Vse je želela vedeti. Zanimalo jo je, če sva postala dobra prijatelja. In nisem ji lagala, saj sva se res zelo ujela, čeprav sva si hkrati zelo različna. Ampak nekaj je bilo na njemu, kar me je zelo pritegnilo. Šla sem spat, ker sem bila res zelo utrujena. In zjutraj me je kot vedno prišel iskat Luke. Odpeljala sva se v šolo. In povedal mi je, da je bil pri Lydii na večerji. Seveda nisem mogla ostati tiho in spet sva se v šoli na wcju sprli. Potem je na srečo nekam šla. Hodila sem po hodniku in naletela na Dylana.
''Hej.'' Me je pozdravil in se mi nasmehnil.
''Hej.'' Sem ga še sama pozdravila in vrnila sem mu nasmeh.
''Sta se spet sprli?'' me je vprašal.
''Saj se vedno.'' Sem rekla in skomignila sem z rameni. ''Kje je Luke?'' sem ga vprašala.
''Šel je že v razred. Jaz sem želel samo preveriti če si ti v redu.'' Je rekel.
Pokimala sem in se nasmehnila.
''Super sem.'' Sem odvrnila.
In potem se je v mene zaletela Jessica, ki je že prej prišla ko sva se z Lydio prepirali.
''Pa kaj bi ti rada spet?!'' sem jezno zavpila na njo.
''Nastavila si se na sredino hodnika. Kako se potem ne bi zaletela v tebe?'' je hinavsko rekla. Saj sem takoj vedela, da je hinavka.
''Pusti jo pri miru.'' Se je vmešal Dylan.
''Dylan na tvojem mestu ne bi izgubljala časa z njo. Baje se vlači s tvojim bratrancem.'' Je rekla in se mi hinavsko nasmehnila. Debelo sem jo pogledala Kako si drzne to govoriti, če je tukaj komaj dva dni?
''In kdo si ti, da boš govorila to o meni?'' sem jezno vprašala.
''Saj nisem to rekla jaz, to se govori po šoli. Ti in Lydia Collins se imata za nekaj več. Ampak ne za dolgo, zdaj sem tukaj jaz. In to bom spremenila.'' Je ponosno rekla.
''Kaj pa če bi zaprla ta svoja plastična usta?!'' sem zavpila.
''Čudno, da mi ti to govoriš. Baje imaš umetne joške.'' Je rekla in se hinavsko zasmejala.
''Christina greva, ni vredno.'' Je rekel Dylan in preden bi ji karkoli lahko rekla, me je zvlekel v učilnico in ona je prišla za nama. Sedla sem poleg Luka, Dylan pa poleg Anne, ker Lydie ni bilo. Nekaj sta se pogovarjala in jaz sem ga večkrat pogledala.
''Kaj sta spet imeli z Lydio?'' me je vprašal.
''Nič, samo povedala sem ji svoje.'' Sem rekla.
''Joj Chris… Ne bi ti bilo treba.'' Je rekel in se prijel za glavo.
''Ampak pustiva to. Greva jutri zvečer ven?'' me je vprašal.
''Ne morem. Pozabila sem ti povedati, da grem jutri z mamo na večerjo. Ima nekega moškega in želi, da ga spoznam.'' Sem rekla. Skoraj sem že pozabila na to večerjo.
''Marissa ima fanta?'' se je začudil.
''Ja. Vesela sem za njo.'' Sem rekla in se nasmehnila.
''Kaj pa če potem greva jutri dopoldne malo naokoli? Dylan gre z Lydio tako da jutri se ne boš mogla dobiti z njim.'' Je rekel in se zasmejal.
''Luke!'' sem rekla in zasmejal se je.
''Chris meni ne moreš lagati, vem da ti je všeč.'' Je rekel.
''Lahko greva jutri ven ja.'' Sem rekla in s tem spremenila temo.
''Na kosilo?'' me je vprašal.
''Prav.'' Sem rekla in se nasmehnila.
Komaj sem čakala, da bo konec pouka. Nisem želela videti ne Jessice in ne Lydie. Nisem vedela katera je hujša. Luke me je peljal domov.
''Ne pozabit, jutri pridem po tebe in greva jest.'' Je rekel.
''Ne bom pozabila Luke, brez skrbi.'' Sem rekla in se zasmejala.
Odpravila sem se v hišo in Olivia me je nadlegovala s vprašanji če bom jedla, ampak nisem imela apetita. Lydia in Jessica sta mi dali jezikovo juho in več od tega nisem potrebovala. Ulegla sem se v posteljo in malo zaspala, potem pa me je zvečer zbudil telefon, ko mi je zazvonil. Bilo je sporočilo od neznane številke.
''Spiš?''
''Kdo je to?'' sem zmedeno napisala.
''Dylan Wayne.''
Nasmehnila sem se. Očitno mu je Luke dal mojo telefonsko številko.
''Ti satan dovoli, da mi pišeš?'' sem mu napisala. In odgovoril je že čez nekaj sekund.
''Saj ni moja mama. Samo želel sem preveriti, če si v redu, ker si delovala razburjena. Ne sekiraj se zaradi Jessice, saj veš, da ti ne seže niti do gležnjev. Telefonsko pa sem ukradel Luku.'' Mi je napisal. In spet sem se nasmehnila. Očitno mu ni vseeno za mene. Potem pa sem zaspala nazaj, saj sem bila psihično res zelo utrujena. Zbudila sem se in najprej preverila, če sem dobila kakšno sporočilo, ampak nisem. Dylan je najbrž že bil z Lydio. Umila sem se in se oblekla v temno rdečo srajco in bele hlače. Šla sem v spodnje nadstropje in tam je bila mama.
''Dobro jutro. Kam pa greš?'' je vprašala.
''Z Lukom greva malo ven.'' Sem rekla.
''Prav. Ampak ne pozabi na večerjo.'' Je rekla. Pokimala sem in se nasmehnila.
''Ne skrbi mami, ne bom pozabila.'' Sem rekla.
''Potem pa se vidiva.'' Je rekla in me objela.
Odpravila sem se ven, kjer me je že čakal Luke in odpeljala sva se.
28. marec 2019
neext
28. marec 2019
neeeeeext komi čakam nadaljevanje *__*
28. marec 2019
heeej, v imenu iris še njen Next objavljam

14.

-Lydia-

Dan je hitro minil in na žalost je prišel čas, da greva z očetom na večerjo z njegovo ljubico. Nisem se veselila tega, imela sem velik odpor. Ampak morala sem iti.
Nikoli nisem preveč marala oblek, ampak tokrat sem si oblekla elegantno dolgo vijolično obleko. Zraven sem obula še zlate salonarje in si lase spela v visok čop. Tudi tega ponavadi nisem marala. Malce sem se naličila in kmalu sva z očetom odšla do restavracije.
"Lydia, preden greva noter, prosim..." je začel, a sem ga prekinila.
"Ja ja, Lydia lepo se obnašaj." sem rekla.
"Se boš?" je vprašal.
"Ja. Obljubim." sem rekla. Nasmehnil se mi je in vrnila sem mu prisiljen nasmeh. Odpravila sva se v restavracijo in takoj se nama je nasmehnila ženska rjavih dolgih las. Bila je lepa in postavna. Z očetom sta kar pasala skupaj. Zdelo se mi je, da sem jo že nekje videla, ampak videla sem že veliko ljudi.
"Živjo. Jaz sem Marissa." je rekla ženska in mi podala roko. Najprej ji nisem hotela dati roke, ampak sem očetu obljubila, da se bom lepo obnašala.
"Lydia." sem odgovorila na kratko in ji podala roko.
"Lepa si. Zakaj nisi povedal, da imaš tako lepo hči?" je vprašala in se nasmehnila. Vrnila sem ji prisiljen nasmeh.
"Moja hči takoj pride, šla je na stranišče. Saj vesta kakšne smo punce. Makeup mora biti na mestu." je rekla.
"Nikoli se nisem preveč obremenjevala z tem." sem rekla. Nenadoma so v restavracijo stopili Luke, Dylan in Lukova starša. Fanta sta se mi nasmehnila in vrnila sem nasmeh samo Dylanu. In nato je Luke prebledel. Resno me je gledal in nič mi ni bilo jasno.
"Tukaj sem." sem nenadoma zaslišala glas, ki sem ga sovražila. Christina. Je prišla z njima? Obrnila sem se in jo zagledala zraven Marisse. Prosim prosim prosim naj so to samo grde sanje.
"Ti?!" je vzkliknila.
"Zakaj se to mora dogajati ravno meni?" sem rekla in pogledala navzgor.
"Se poznata?" je vprašala Marissa.
"Na žalost. Je resno to vaša hči Tom?" je vprašala Christina.
"Ja. Kako pa se poznata?" je vprašal oči.
"Iz šole. Kakorkoli, lahko greva? Dovolj mi je." sem rekla.
"Lydia." je rekel oči.
"Prosim oči. Greva. Ne bom tukaj." sem rekla.
"Lydia, nehaj." je rekel in sedel. Tudi Marissa je sedla, Christina pa me je gledala. Najraje bi ji izkopala oči.
"Oči, naredila bom satanski obred prav tukaj na sredini restavracije! Greva!" sem rekla.
"Lydia, nehaj in sedi! Obljubila si, da se boš lepo obnašala." je rekel.
"Ne morem se zraven nje!" sem zavpila.
"Mami, se lahko pogovoriva?" je rekla Christina.
"Ne. Sedi." je rekla Marissa in Christina je v tišini sedla.
"Očka..." sem rekla, a me je grdo pogledal. Nisem se več mogla zadržati. Zakričala sem iz obupa in stekla ven iz restavracije.
"Lydia!" sem zaslišala Lukov glas. A se nisem ustavila. Tekla sem naprej in sezula vmes petke. Končno sem pritekla do starega vlaka in se vrgla na fotelj. Začela sem jokati. Bila sem jezna na očeta. Kako mi je lahko to naredil? Zakaj ravno Christinina mama?
"Lydia." sem zaslišala Luka. Obrisala sem solze.
"Zakaj hodiš za mano? Pojdi tja k svoji barbiki!" sem zavpila.
"Videl sem kaj je bilo. Si v redu?" me je vprašal.
"Ti slučajno zgledam v redu?! Ne, nisem v redu! Očka se je zaljubil v mamo te preklete Christine! Dovolj je imam! Vsepovsod v mojem življenju je!" sem zavpila in začela jokati. Nisem hotela kazati svojega obupa, ampak nisem se mogla zadržati.
"Lydia, pomiri se." je rekel in me objel. Odrinila sem ga.
"Ne objemam se. In pojdi stran. Tudi tebe imam že dovolj." sem rekla.
"Saj ti pa nič nisem naredil." je rekel.
"Christini si rekel, da sem te prisilila na večerjo!" sem zavpila.
"Nisem! Rekel sem, da sem sam rekel, da bi rad večerjal pri tebi!" je zavpil.
"Isti si kot ona! Mislila sem, da ti bom lahko zaupala, ampak ne! Nisi vreden zaupanja! Sovražim tebe in njo!" sem zavpila.
"Nehaj! Nisem jaz kriv, da se je tvoj oče zaljubil v njeno mamo! Ampak ljubezen se zgodi! Ne moreš prisiliti srca, da izbere nekoga drugega! Zato se pomiri in se sprijazni z tem! Če se imata rada, ju pusti!" je zavpil.
"Nikoli se ne bom sprijaznila z ničemer, kar je povezano z njo!" sem zavpila. In takrat me je tako iznenada poljubil. Poljub je bil poln besa in strasti in obupa. Nisem se mogla upreti poljubu, čeprav sem se hotela. Končno sem ga odrinila stran.
"Tega nikoli več ne ponovi, ker prisežem, da ti bo žal!" sem rekla.
"Ja? Kaj mi boš naredila?" je vprašal v smehu.
"Satana bom spustila nate!" sem zavpila.
"Rad bi videl to." je rekel in me spet poljubil. Odrinila sem ga stran. Bila sem jezna. Zasmejal se je in stekel stran, jaz pa za njim. Metala sem za njim čevlje, vendar ga nisem zadela. Imela sem dobro kondicijo, a na žalost jo je imel tudi on. Gledal se je in se mi smehljal ter tekel stran od mene. Jaz pa za njim. In čez nekaj minut sem dejansko začela uživati. Začela sem se smejati in Luke se je ustavil.
"Si boljše?" me je vprašal. Prikimala sem.
"Nekaj te bom prosila." sem rekla.
"Naj ne omenjam tega Christini? Ne bom. Obljubim." je rekel in se mi nasmehnil. Zavzdihnila sem.
"Verjetno bom morala v restavracijo in se opravičiti." sem rekla.
"Ja. In... Ignoriraj Christino. Ne kregajta se. Vsaj ne pred staršema. Izgledata res zaljubljeno in boli ju srce, ko vidita to." je rekel. Prikimala sem in odpravila sva se nazaj v restavracijo. Čevljev na žalost nisem več našla, zato sem prišla bosa.
"Živjo. Zelo mi je žal za prej. Ponavadi... Okej res sem takšna ponavadi, ampak tokrat mi je zares žal." sem rekla.
"Kje imaš čevlje?" je vprašala Christina v smehu.
"V tvoji ri-izgubila sem jih." sem se popravila in sedla za mizo, ter se ji prisiljeno nasmehnila. To bo še dolga večerja.
28. marec 2019
neext
29. marec 2019
Next
29. marec 2019
Next
29. marec 2019
Next
30. marec 2019
Neeeeeeeeeeext *__*
30. marec 2019
Next perfect!
30. marec 2019
Next
30. marec 2019
Next
31. marec 2019
Heej
na vrsti je moj Next in tukaj je

15.

-Christina Flynn-

Nisem mogla verjeti. Nikoli si nisem mislila, da se bo zgodilo kaj takšnega. Lydia Collins bo moja polsestra. Tako zelo šokirana sem bila. In ko je šla ven, Luke pa za njo, sploh nisem vedela kaj naj si mislim. Moj najboljši prijatelj, je šel raje za njo, kot pa da bi preveril kako se pri vsem tem počutim jaz. Ampak ne, ne bom ga obsojala. Tako kot tudi Dylana ne bom ker se druži z njo. Preveč sem bila v šoku. Moram pa priznati, da je Lydia imela oblečeno res čudovito obleko in čevlje. Ampak seveda ji to ne bom priznala naglas. Vseeno sem jo sovražila. Ko je šla, sem hotela iti tudi jaz.
''Počakaj Christina, vsaj ti ne naredi tega.'' Je rekla mama.
Zavzdihnila sem in se prijela za glavo.
''Mami, tega nikoli ne bom mogla sprejeti. Nikoli.'' Sem jezno rekla.
''Christina, jaz vem, da je moja Lydia zelo uporniška. Ampak ima zlato srce.'' Je rekel Tom.
''Ne kaže tega na pravi način.'' Sem rekla. Potem sem pogledala mamo, ki je bila videti razočarana.
''Ampak veš, da želim, da si ti srečna in vem, da vi Tom niste slab človek.'' Sem rekla in ga pogledala.
''Prosim ne govori z menoj kot, da sem nek uraden moški. Govori z menoj kot s prijateljem.'' Mi je rekel.
Pokimala sem in se nekako nasmehnila. Čeprav priznam, da sem v sebi upala, da ta zveza ne bo trajala dolgo. Vse bom naredila, da bom Lydii zagrenila življenje, plačala bo za vsa poniževanja. Pogledala sem proti mizi pri kateri so sedeli Dylan in Lukova starša. Dylan me je gledal in mi namignil proti stranišču.
''Jaz moram na stranišče.'' Sem rekla.
''Spet?'' me je vprašala mama.
''Ja, spet.'' Sem rekla.
Vstala sem in šla proti stranišču. Tam sva se srečala. Dylan me je zaskrbljeno gledal.
''Kaj se dogaja? Sem prav slišal, da sta oče od Lydie in tvoja mama skupaj?'' me je začel spraševati.
''Oh kako bi si želela, da to ne bi bilo res.'' Sem rekla in prekrižala roke.
In Dylan se ni mogel zadržati. Začel se je smejati.
''O moj bog sestri bosta.'' Je rekel.
''Ni smešno.'' Sem trmasto rekla.
''Mogoče pa se bosta zbližali.'' Je rekel.
''Komaj čakam.'' Sem sarkastično rekla.
Položil je roko na mojo ramo in se mi nasmehnil. Kako se potem ne bi omehčala? Dylan mi je bil prekleto všeč. Ravno prijatelj od Lydie, super. Mogoče bi bilo bolje, če bi se ga izogibala, ampak to ne bi uspelo, ker je vseeno Lukov bratranec in potem bi se morala oddaljiti od Luka, to pa tudi ne bi šlo.
''Poglej vem, da ti je težko. Ampak kaj če poskusiš na to gledati drugače? Poglej kako tvoja mama uživa z njim. Srečna je.'' Je rekel. Pogledala sem jo in res je imela nasmeh do ušes. Tom jo je božal po laseh.
''Veš kaj bi jaz dal, da bi vsaj še enkrat videl nasmeh svoje mame. Ampak to se več nikoli ne bo zgodilo.'' Je rekel in pogledal je v tla.
''Joj…Dylan…'' sem začela govoriti, a me je ustavil.
''Nikomur se nočem smiliti Christina. Samo rad bi ti povedal, da daj Tomu priložnost. Naj jo osreči. Vidve se lahko pobijeta drugje, ampak pred staršema se potrudita zdržati.'' Je rekel. Dylan je res znal z besedami. Nekako sem se nasmehnila in pokimala.
''Grem nazaj k njima.'' Sem rekla.
Namenila sem mu še en nasmeh in potem sem šla. Sedla sem nazaj za mizo in takrat se je vrnila Lydia brez čevljev. Luke mi je namenil nasmeh in potem je šel nazaj za mizo. Končno smo naročili hrano in trudila sem se biti čim bolj tiho, Lydia pa tudi. Pravzaprav se nisva niti pogledali. Potem pa se je oglasila Lukova mama Alice, ki je bila dobra prijateljica z mojo mamo.
''Marissa kaj pa če bi združili mize skupaj in bi skupaj večerjali?'' je predlagala.
Mama se je nasmehnila in pokimala.
''To je odlična ideja.'' Je navdušeno rekla.
In so že bili za našo mizo. Luke je prisedel poleg mene, Dylan pa poleg Lydie, tako da je bil nasproti mene.
''Torej si le našla pravega moškega za sebe.'' Je rekla Alice.
''Ja, končno.'' Je rekla mama in zasanjano je pogledala Toma, ki je gledal Lydio. Lydia pa je samo živčno jedla juho.
''SI v redu Chris?'' me je vprašal Luke. Dylan naju je pogledal.
''Se trudim biti.'' Sem rekla in se posvetila juhi.
''No nekaj bi še rada povedala. Sicer sva hotela povedati samo Christini in Lydii, ampak glede na to se mi poznamo že dolgo in da se vaša fanta družita z najinima puncama, ni nič narobe če izveste.'' Je rekla mama. Ni mi bilo jasno kaj bo rekla.
''Torej…. Tom in Lydia se bosta preselila k nama, ker imava midve veliko hišo.'' Je rekla mama. In meni se je zaletela juha. Lydia pa je izbuljila oči.
''Saj se hecata kajne? Ni dovolj, da sta skupaj, še midve bova mogli biti skupaj?!'' je jezno zavpila.
''Lydia…'' je začel Dylan, a ga je prekinila.
''Ne Dylan. Ne morem biti tiho.'' Je rekla.
In potem sem malo premislila. Igrala bom hinavsko igro. Ko se bo vselila k nam, ji bom ves čas nagajala in se bo hotela preseliti. Prisiljeno sem se nasmehnila.
''Lydia pogovorila se bova doma. Zdaj pojej do konca.'' Je rekel Tom. In nekako se je res zadržala in je naprej jedla juho.
''Christina kakšna se ti zdi ta ideja?'' me je vprašala mama.
''Odlična.'' Sem sarkastično rekla in pogledala Lydio. Namenila sem ji hinavski nasmešek.
Potem pa sem pogledala Dylana, ki se mi je nasmehnil.
01. april 2019
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani
Vpiši povezavo do slike
Primer: https://www.spletna-stran.com/slika.jpg