Diary from...?

Neeeext

neeeexttt

Next Next Next

Next

Neexttttttt! *-*

Next

Next

Ful dobr Next

Neextt

Nextt

Next

Next

2.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------
»Amelia! Takoj pridi dol!« je zakričala babi. Moja babica zelo tečna. No, ne vedno. Rada je imela red in disciplino. Skotalila sem se do jedilnice. Zadišalo je po pečenem puranu, specialiteti našega kuharja.
Ko sem vstopila v jedilnico, so za mizo že sedeli moji starši, babica in sestra.
»Kaj še čakaš! Sedi za mizo in začni jesti!« me je povabila babi.
Preostalo mi ni nič drugega, kot da sedem in začnem jesti. To sem tudi storila.
Pečeni puran mi je zares teknil. Ta kuhar ga res dobro pripravi-jedla sem ga že
velikokrat, pa se ga še nisem naveličala. Ko smo vsi pojedli, je oče spregovoril:
»Amelia, danes bomo počistili ves naš dvorec. Sicer čistijo služabniki, vendar je
danes naš tradicionalni dan temeljitega čiščenja, ki ga bomo opravili večinoma sami.
Midva z babico bova čistila spodnji del dvora, tvoja mama in sestra zgornji del dvora, tebi pa smo dodelili podstrešje. Čistili in pospravljali bomo cel dan, razen med kosilom in večerjo. Če česa ne bomo uspeli danes, bomo končali jutri.«
Krasno. Čisto sem pozabila, da bo to danes. Pa ravno danes, ko sem utrujena...
»Seveda, oče,« sem se strinjala.
Zatem smo se ločili in odšli vsak na mesto, ki nam je bilo dodeljeno.
Čeprav je bilo na podstrešju ogromno prahu in umazanije, sem vesela, da mi je bilo
dodeljeno. Tam je namreč veliko zanimivih stvari in knjig, ki jih tako rada berem. Povzpela sem se še po zadnjih stopnicah in končno prišla do podstrešja.
Vstopila sem. Zagledala sem že znano podstrešje. Saj ne, da sem pogosto zahajala sem. Obiskala sem ga le približno desetkrat na leto, da sem skrivaj vzela kakšno knjigo. Knjige niso bile pogoste. Babica ni znala brati, starši nekaj malega, sestra pa se ni želela učiti brati, zato je večina knjig samevala na podstrešju. Sama sem brala hitro in gladko. Ker sem iz plemiške družine in smo bogati, sem imela možnost, da sem se naučila brati. Marsikateri moj vrstnik iz nižjega sloja verjetno ni dobil priložnosti. No, sem pač srečnica.
Imeli smo zares veliko podstrešje, ki je bilo večinoma leseno. Tam je bilo nekaj stolov, kolovrat, miza... Ojej, res se bom morala potruditi, da bom tole pospravila in počistila v enem dnevu.
»Ačih!« sem kihnila. Ni bilo prvič danes pa tudi zadnjič verjetno ne.
V kotih in na stropu so se nabirale pajčevine, da prahu sploh ne omenim!
Začela sem brisati in pospravljati in pometati in pospravljati...
Tako sem delala nekaj ur, dokler nisem zagledala nečesa, kar je pritegnilo
mojo pozornost. Bila je knjiga, ki je nisem videla še nikoli prej.
Vzela sem jo v roke in ugotovila, da to ni knjiga, temveč dnevnik.
No, ja. Resda moram spoštovati tujo zasebnost, ampak oseba je po vsej
verjetnosti že mrtva.
»Zagotovo ne bo nič narobe, če si vzamem odmor in potem nadaljujem,« sem si mislila in začela brati. Dnevnik je bil zapisan v drugačnem narečju in z nekaterimi besedami, ki jih nisem poznala. Vendar so me bolj zmotili datumi, ki so bili zapisani pred vsakim zapisom. Dnevnik je namreč bil zapisan po dnevih...
_______________________________________________________________
Mnenja? Teorije?
Kaj jo je zmotilo pri datumih?

Next super jee