jutri bo
15. november 2015
komaj cakam
16. november 2015
jej
16. november 2015
vidim da ste neučakani xđ to mi vlk pomeni *-*
next posvečen useem<33
▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂






▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂
ᴄʜᴀᴘᴛᴇʀ ₇
Zaprepadeno sem strmela v roko. Počasi sem pogledala napis in nato spet zapestje. Svoj pogled sem zopet usmerila v steno. Skoncentrirala sem se na črke in počasi brala besedo za besedo. Ko sem prebrala zadnjo, sem še enkrat pogledala urezino. Rek je bil resničen. Ni me ubilo, mi je pa pustilo brazgotino. Globoko v tej rani se je pretakala kri, ki je nosila moje bedno življenje. Stavek sem še enkrat prebrala. In se zazrla v ogledalo. V njem se je začelo nekaj premikati. Ne jaz. Kot delci megle so se nabirali v črno gmoto. Moje zenice so se razširile, da bi bolje videla. Oči so me začele boleti. Postale so bele. Postava se je krvavo nasmehnila. Slišala sem besede. Pentagram. Pet. Oči. Nato me je objela črnina.
Čez nekaj trenutkov sem se zbudila na stranišču. Na istem mestu. Čudno se mi je zdelo, da me nihče še ni našel. Omotično sem vstala in pogledala na uro. Vsak čas bo konec druge ure. Pobrala sem torbo in se z razbijajočo glavo odpravila proti jedilnici.
Na pladenj sem si nalagala hrano in si mrmrala besede. Pentagram. Pet. Oči. Tako sem bila zatopljena v svoje misli, da nisem slišala Victorie, ki me je klicala naj prisedem. Zasukala sem se, se pri tem skoraj zvrnila in odšla do njene mize. » Kaj je danes s tabo?« je bilo prvo vprašanje, ki sem ga dobila. Skomignila sem in kruh namakala v kakav. » Zakaj te ni bilo pri pouku?« je še naprej drezala vame. » Pripor« sem na kratko odvrnila. » Vau! S čim pa si si ga zaslužila?« » Ravnateljici sem ugovarjala« sem se posmehnila. » In potem ti je za kazen dodelila ves dan pripora?« » Ne. Samo eno uro. Po pouku« sem odvrnila. Victoria je odložila žlico in me pogledala. » Kaj?... Zakaj pa te potem ni bilo pri pouku?« Odprla sem usta, a sem jih takoj zatem zaprla. Kaj naj ji sploh rečem? Um veš, šla sem na stranišče, tam sem na steno iz jeze in žalosti napisala rek, ki mi je na zapestju čudežu pustil brazgotino, nato sem pogledala v ogledalo, zagledala prikazen in se onesvestila, zbudila pa se sama na tleh ob koncu ure? Ne, celo najboljši prijateljici ne morem povedati tega. » Pogovor z ravnateljico se je zavlekel« sem se izgovorila in poskušala navidezno mirno jesti naprej. Vici je še nekaj časa strmela vame, vedela sem, da mi ni verjela. A ni spraševala naprej, v miru sva pojedli do konca.
» Kam greš?« me je vprašala Vici, ko sem vstala od mize. » Na zrak« sem odgovorila in pograbila torbo. » S tabo grem« je rekla in segla po svoji. » Ne hvala, bom šla sama« sem se izmikala. » Vztrajam.« » Glej, Vici, moja najboljša prijateljica si, veš, da ti zaupam, ampak prosim, tokrat bi rada bila sama« sem rekla umirjeno, a odločno. Nekaj časa je pomišljala, nato pa potrdila. » Prav« Pokimala sem ji in zapustila jedilnico. Usedla sem se na ograjo pred stopnicami in zrla v daljavo, kjer se je na desni strani šole začel gozd. Krivo sem se počutila. Lagala sem najboljši prijateljici. Spremenila sem se. Čudna sem postala. Začela sem se umikati vsem in se zapirati vase. In tvegala sem, da jo bom izgubila. Toda, če želim skrivnost obdržati zase, je to edini način. Kaj vse ljudje naredijo za svojo korist. Če bi mi obrnila hrbet, tega ne bi prenesla. Zato sem se odločila, da jo bom prva zapustila jaz. Začutila sem roko na svojem zapestju. Sunkovito sem obrnila glavo.
▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂
vprašanje: kdo je bil to? ( ni težko haha)
love u all<3
Ƒαιтнℓєѕѕ*.
16. november 2015
u198831
u198831
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
16. november 2015
Alex
neext
16. november 2015
hihi jup alex je biu ommgg lahko recem da sam se za ta fanfic zivim haahahh i have no life
16. november 2015
Hollllyy fuckinggg shiit
That's the best story Iv'e ever reeeaaadd
Next nooww
And it was Alex
16. november 2015
next
18. november 2015
next??????????????????????
28. november 2015
joj se opravičujem zdej nism nč utegnla pisat kr mam tti tedn nafilan s šolo -_- tk da bo naxt prišo v soboto
28. november 2015
ok cant wait
28. november 2015
next je kratek ampak je
▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂






▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂
ᴄʜᴀᴘᴛᴇʀ ₈
Alex je umaknil roko. » Oprosti. Nisem te hotel prestrašiti.« Na rahlo sem prikimala in spet pogledala stran. Upala sem, da bo odšel. » Lahko prisedem?« je vprašal. Pogledala sem ga v oči. Na soncu so bile skoraj bele. Nato sem z očmi pokazala na prostor poleg mene s čimer sem mu nakazala, da lahko. Skoraj neslišno je skočil na ograjo. Nisem mu imela namena posvečati svojega časa. » Kaj delaš tukaj čisto sama?« je začel. Nisem odgovorila. » Si jezna name?« je bilo naslednje vprašanje. Zdaj sem obrnila glavo in ga pogledala. Počasi in tiho sem spregovorila. » Če še nisi opazil, sem skoraj vedno sama« sem zabila. Ostal je tiho. Pa ima odgovor na svoje neumno vprašanje. » Viktorije ni s tabo?« Joj! Pa pravkar sem mu povedala, da sem sama tukaj. So moški res tako neumni? » Glede na to, da sem ti ravno pred minuto odgovorila, da sem sama, po tem gre verjetno sklepati, da ni nikogar z mano ne?!« Skočila sem iz ograje in nameravala oditi. » Počakaj!« Zgrabil me je za zapestje. Pogledala sem ga. Ni me izpustil. Usedla sem se nazaj. Nekaj časa je bila tišina. » Kaj pa ti delaš tukaj?« sem ga osorno vprašala. Ni odgovoril. Nekaj časa je strmel v daljavo. » Ugovarjala si ravnateljici« se je smehljal. » Pogumna punca.« »Čakaj! Kako veš?« Tišina. » Zdelo se mi je« je rekel čez nekaj časa in še vedno ni umaknil pogledal. Butast odgovor. A mi v tistem trenutku ni bilo pomembno, od kod je izvedel. » In, če sem? Borila sem se za svoj prav.« » Prav si storila« je hladno odvrnil. Neverjetno, kako hitro ta človek menjava razpoloženje. Še malo prej je bil tih in priliznjen, zdaj pa je hladen in brezbrižen. » Od kdaj te tako briga, kaj počnem?« sem vrtala vanj. » Zato. Ker se spravljaš v težave. Pobegnila si iz pripora. Uničevala si šolsko lastnino in…« Zgrabil je moje zapestje in ga sunkovito obrnil. Cviknila sem. Sonce je osvetlilo rano, ki se je komaj še videla. » Škodiš si« je rekel. Roko sem potegnila k sebi. » Ni res. Mačka me je opraskala« sem se zlagala. » Nič ne boš pridobila s tem. Le slabše ti bo. Tvoje zdravstveno stanje se bo poslabšalo in počasi se ti bo zmešalo« » Pa ja« sem zavila z očmi in skočila z ograje. Prijel me je za ramena in me potegnil nazaj. » Ne delaj tega!« je rekel in zrl v moje oči. » In tebi naj verjamem? Si nek zdravnik, psiholog?!« sem zavpila. » Čuden si«. Odšla sem. On pa je zrl za mano. Obrnila sem se. Ni ga bilo več. Kot da bi se razblinil. Stala sem in nekaj sekund zrla tja, ker je prej stal on. Nato sem se vrnila v pripor.
▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂
vprašanje: zakaj mislite, da je Elanor tako hladna do Alexa?
love u all<3
Ƒαιтнℓєѕѕ*.
05. december 2015
Omg neext *.* idk, misli da je on kriv za vse to? Alpa je pac sam v njega pa neve kak bi izrazla?
05. december 2015
nnnnnnnnnneeeeeeeeeeexxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtttttttttttttttttttttttttt........... ker zalublena u njega ampak jo je starh kr neve ce je tuj on u njo.. zto ki se tko cudno obnasa...
05. december 2015
u198831
u198831
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeext
Ne zaupa mu,zaradu njegovega nenavadnega obnasanja...
05. december 2015
next
05. december 2015
Next
05. december 2015
O moj bog!! To je ena najbolsih zgodbic!! Full mas talent za pisanje.
Neeeext
05. december 2015
update allready?
19. december 2015
se opravičujem kr nism tk dovgo opdatala sam sm res čist pozabla hahaha. Next tule za vse moje zveste bravce<3
▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂







▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂
ᴄʜᴀᴘᴛᴇʀ 9
Doma ni bilo nikogar. Odšla sem v kuhinjo po kozarec vode, saj me je po vseh dogodkih, ki so se danes zgodili, že močno bolela glava. Odločila sem se, da bom preostanek dneva preživela leže. Udobno sem se namestila v postelji, pripravila kokice in gledala svojo najljubšo serijo, American horror story. Ko sem se že skoraj popolnoma sprostila, mi je skozi priprto okno sobe v glavo priletel zmečkan papir. Zmedeno sem pobrala kroglico in se zvalila s postelje. Pogledala sem skozi okno, a nisem opazila nikogar. Kdorkoli je že bil, je prekleto hitro izginil. Razgrnila sem papir in prebrala grdo nakracano sporočilo. Dobiva se v parku ob 17:00. Žal ti bo, če ne boš prišla. Sporočilo je bilo brez podpisa. Spodaj je bila narisana le zvezdica. Bog ve, kaj naj bi to pomenilo. Seveda se mi ni ljubilo iti. A ne bi bila jaz, če ne bi delala nasproti pričakovanj. Zato sem sklenila, da bom šla. Saj tako ali tako ni bilo nikogar doma. Mama in Madisson se vrneta šele zvečer, saj sta pridni deklici odšle po nakupih. Kdo ve koliko rožnatih srajčk bo Madisson tokrat privlekla domov. Počasi sem začela brskati po omari. Preoblekla sem se v črne strgane kavbojke in Pierce the Veil majico. Počesala sem lase in popravila make up. Nanesla sem tanek eyeliner in rdečo šminko. Na glavo sem si dala sončna očala, tako da so lasje razkrivali moja ušesa v katerih se je svetil 7 milimetrski plug. Vzela sem še ključe in telefon ter obula all starke. Počasi sem hodila proti parku ter si prepevala: Keep it up, keep it up, let's raise our hands, I take a look up at the sky and I see red… V daljavi sem zagledala postavo, vso v črnem. ' Najbrž spet kakšen freak' sem pomislila. S hitro hojo sem odšla proti njemu. » Dobra šala« sem rekla sarkastično in mu pod nos pomolila papir. Šele takrat sem opazila znan obraz. Modre oči so se svetile na sončno svetlobi.
▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂ ▂
vprašanje: iz katere pesmi je verz?
love u all<3
Ƒαιтнℓєѕѕ*.
24. januar 2016
Next
24. januar 2016
Next hahah.. i love ahs!!! and king for a day of course
24. januar 2016
u198831
u198831
Neeeeeeeeeeeext
24. januar 2016
Next
28. avgust 2017
Next
03. september 2017
Next
03. september 2017
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani