Next
10. avgust 2016
u214828
u214828
Hello!
Tukaj sem z novim nextom. Hvala vsem za komentarje in pohvale Prav tako hvala, da berete.
I hope you like it ;3







Veter je nežno pihljal. Listje se je zibalo v ritmu vetra. Tiho, pritajeno šelestenje listja me je pomirjalo. Zaprla sem oči in prisluhnila zvoku narave. Ptice so ta čas pele in ustvarjale skupno melodijo. Slednja je bila tako nežna, tako prikupna. Zakaj se mi zdi, da se ptice zmerom dogovorijo,kako bodo prepevale? Neumna misel. Bila sem zadovoljna.

Mar me lahko tako preproste stvari osrečijo? Tako lepe, a tako preproste?

"Lady! Lady!" se je v daljavi zaslišal glas. Trznila sem in odprla oči. Mar je kaj narobe? Močno sem vdihnila in se zazrla v nebo. Nisem želela pokazati odziva, na klic. Želela sem da oseba pride do mene, kot vedno.

Koraki so se kmalu približali. Ozrla sem se k osebi, ki me je klicala. Bila je Maya, moj sel. Podarila sem ji manjši nasmešek in jo v pozdrav potrepljala po njeni rjavolasi glavi. Vrnila mi je nasmešek.

"Da?" sem se odzvala.

"Poslali so me po vas. Zamujate na sestanek," me je obvestila, sedaj popolnoma resna. Sestanek? Mar je že toliko ura?

"Mar je že toliko ura?" sem jo zmedeno vprašala.

"Ne, sploh ne. Prej se je začel," je pojasnila. In jaz naj berem misli njim na daljavo petsto metrov? So pa tudi genialni, da me o tem prej ne obvestijo. Zavzdihnila sem vsa nataknjena. Res znajo pokvariti dan.

"V redu. Imaš še kaj za povedati?" sem jo vprašala in si odmaknila pramen las z oči, ki mi je nenehno prekrival pogled. Maya je odkimala. "Prav potem," sem zamomljala in zaprla oči.

V mislih sem si predstavljala sobo za sestanke, katere smo opravljali enkrat na mesec in aktualizirali pomembne teme, ki so bile navadno tudi dolgočasne. Ko sem si jo v celoti naslikala v glavi sem odprla oči. Znašla sem se pred vrati, ki so vodila vanjo. Nisem še osvojila tehnike, da se teleportiram v točno želeni prostor. Navadno le v neposredno bližino.

Brez pomisleka ali trkanja na velika težka hrastova vrata sem jih odprla. Pred menoj sem zagledala veliko belo sobo s steklenimi tlemi. Sredi nje je bila dolga javorjeva miza, za katero so sedeli že vsi, razen moj stol še ni bil zaseden. Na steni so bili obešeni portreti vsakega iz med nas. Nad mizo je bil velik kristalen lestenec, ki je osvetljeval celotni prostor.

Vsi pogledi so se uprli vame.

"Pozna si. Sestanek se je že začel," me je obvestil Sol, bog sonca.

"Ne, sestanek se je prej začel. Petnajst minut prej," sem oporekala. Sprehodila sem se preko sobe in zasedla svoje mesto na čelu mize. V trenutku, ko sem se usedla so se pogledi obrnili stran od mene in se zazrli vanj. V Boga.

Da, krščanska vira je najbolj pravilna, a samo deloma. Obstaja Bog, a ni edini. Jezus je res imel delec duha Boga, da je lahko delal čudeže, a ni bil njegov 'sin'. Smo tudi ostali bogovi. Vsi bogovi. Podobno kot v vseh kulturah. V antični, majski in tako naprej. Vsak ima naloge, ki jih mora opravljati, saj če ne se poruši ravnovesje. Med nami in človeškem svetu.

"Da, res je, da se je sestanek prej začel," se je opravičil Bog. Pokimala sem v znak razumevanja, čeprav je v meni še vedno tlela nejevolja. "Dobro, bomo sedaj začeli?" je vprašal.Vsi so pokimali. Tudi jaz. In začel se je dolgočasen sestanek.

Pred seboj sem imela bel list papirja, na katerega bi si morala zapisovati pomembne podatke, kateri bi mi prišli prav v naslednjem mesecu. Pograbila sem svinčnik in pričela po njem risati različne črte, pisala različne misli, simbole. Pogovoru nisem sploh sledila. Kot bi rekli nekateri: "Pride v desno uho, gre iz levega."

Med čakanjem, da se dolgočasni pogovori končajo, sem prav uživala v tem delu,poleg tega pa sem si mrmrala naključno zaporedje tonov, ki so tvorili prijetno melodijo. A nisem vedno ignorirala pogovore med sestanki. Na začetku vsega, ko sem se jim pridružila so bili težki časi na zemlji. Polni smrti, pobijanja, razdejanja. Takrat sem pridno sledila pogovoru in tudi sama dodala kakšno zamisel. A sedaj se ne dogaja nič pametnega.

"Leilah, si z nami?" me je prebudil glas iz zasanjanosti. Stresla sem z glavo in se zazrla v popolnoma porisan list papirja. Počasi sem dvignila pogled višje in se zazrla v Boga. S svojimi modrikasto rjavimi očmi je zrl vame in potrpežljivo čakal na moj odziv. Rdečica sramu se je polastila mojih lic.

"Oprostite, bila sem zamišljena," sem se opravičila.

"Smo videli ja," je zamomljal Seth, bog poletja. Poslala sem mu pomenljiv pogled.

"Ste želi moje mnenje?"sem vprašala.

"Na nekakšen način res, a je bil bolj poziv k dejanju,"je razložil Sol. Vprašujoče sem se zazrla vanj.

"Kakšnemu dejanju?" sem vprašala.

"Takole bom rekel ... Med tem ko si bila zatopljena v svojih mislih so se soglašali, da potrebuješ zaščito," je začel. Zaščito?

"Znam sama poskrbeti zase, hvala," sem oporekala.

"Ne ne znaš. Med nami si komaj 72 let in še vedno ne znaš osnovnih tehnik opravljanja svojih dolžnosti. Nimaš dovolj izkušenj. Potrebuješ angela. Telesnega varuha, ki te bo ščitil. Na človeški svet so prišle sence, ki že uničujejo svet. Sence lahko obsedejo celo nas, le angeli jih lahko prepoznajo," mi je razložil.

Prekrižala sem roke na prsih in se kot uporniška najstnica namrdnila.

"72 let je veliko," sem oporekala.

"Za ljudi že, za nas bogove je to, kot če bi pretekla samo dva meseca," je razložil.

"Mar praviš, da sem človek?" sem vprašala.

"Ne. Vsekakor ne. A še vedno imaš človeške običaje," je razložil.

Že sem mu hotela vreči nekaj v obraz je posegel med naju Bog. Mene je pogledal s karajočim pogledom, njemu pa le namenil besedo 'nehaj'. Popolnoma nejevoljna in deloma jezna sem se naslonila na naslonjalo stola in čakala, kaj bo rekel.

"Leilah. Dobila boš angela. Dušo tega si boš lahko izbrala sama, če želiš. Varneje bo," je razložil.

"Zakaj pa ostali ne potrebujejo angela?" sem vprašala.

"Točno veš zakaj."

Ostala sem tiho.

Pokimala sem. Sestanka je bilo takoj za tem konec. Samo zrla sem v tla, ko sem hodila do svojega dvorca. Vsak od bogov je imel dvorec, v katerem je delal in bival. Kadar smo rabili pomoč katerega od drugih smo se obiskovali. Res pusto je, ko živiš sam skupaj s butlerjem, kuharjem, čistilko, vrtnarjem in svetovalcem popolnoma sam. Z nikomur ne spregovoriš če ni potrebno. Nekajkrat sem poizkušala komunicirati z njimi, da jim nisem dajala navodil. A so me ignorirali. Šele nato pa sem izvedela, da se z bogovi ne smejo pogovarjati, če ni pomembno. Zakaj? V resnici so to duše, ki so tako temnega značaja,da morajo svojo kazen odslužiti tako, da služijo bogovom, nato pa lahko sledijo svetlobi.

Torej ja. Sama sem.

Prekleto sama.
To je to.
Mnenje? Teorije?

Nanami Momozono
10. avgust 2016
u215282
u215282
Meni je zeeellllooo všeč
Hm, ja mogoče bo izbrala fanta pa se zaljubila al neki tazga
Al pa punco, pa je to una River, ko poj se reinkreira na Zemljo in jo pride poj obiskat
Neext
10. avgust 2016
u192373
u192373
Mnjaaaaaa...
I'm not sure I like it. Idea is kind of odd. Too odd?
Oh well, bomo videli...
Next
10. avgust 2016
nextt
10. avgust 2016
Dobra, Next.
10. avgust 2016
Ful dobro pišeš, zdi se kot da je knjiga. Next
10. avgust 2016
u193768
u193768
Neeeeext
10. avgust 2016
u215194
u215194
Next c:
10. avgust 2016
Next
10. avgust 2016
Next
10. avgust 2016
Zloo cool je neext!! + nova bralka
11. avgust 2016
u214431
u214431
Zgodba se tudi mene ni pretirano dotaknila. Ne recem da be znas pisat, ravno nasprotno.
Next.
11. avgust 2016
Next
12. avgust 2016
Kot sem ti že povedala včeraj po zasebcu znaš zelo dobro uporabljati besede in podrobno opisovati stvari. Zelo sem vesela, da si se spravila k pisanju tega, ker takih zgodb res manjka na Igrah kot tudi v knjižnici. (:

Next
12. avgust 2016
u214828
u214828
Hello!
Hvala vsem, da berete in za komentarje. No,da ne bom besedičila...
I hope you like it ;3







Prestopila sem prag svojega dvorca. V trenutku je v moji nosnici preplavil prijeten vonj, ki je naznanjal, da je večerja skoraj pripravljena. Bila sem lačna. Čez dan sem komaj kaj pojedla, kar se je poznalo, saj sem bila ves čas sitna, nejevoljna.

Razgledala sem se na okoli. Poleg mene je stal Cassiel, moj butler. Kot vedno je bil njegov videz prefinjen, kakršnega so zahtevali standrdi za opravljanje tega dela. Stene predverja, v katerega sem stopila, so bile prepleskane na nežen bež odtenek. Obokana vrata so vodila na dolg, neskončen hodnik, z ogromno vrati, ki so vodila v prostore. In v tej ogromni zgradbi živim sama poleg uslužbencev.

"Dobrodošli doma Lady,"me je kot vedno prijazno pozdravil Cassiel. Ošinila sem ga s pogledom.

"Hvala," sem odvrnila in se pogladila po roki.

"Večerja bo čez deset minut pripravljena. Ta čas si lahko odpočijete od napornega dne," je odvrnil in odkorakal stran, še preden bi se mu uspela ponovno zahvaliti za obvestilo. Zavzdihnila sem in se odpravila v pisarno, kjer sem opravljala večino dela.

Po širokih marmornih stopnicah sem se povzpela do naslednjega nadstropja. Po tamkajšnem hodniku sem hodila približno dve minuti, dokler se nisem znašla na koncu hodnika. Stala sem pred temno kostanjevimi hrastovimi vrati, v katerih je bilo izrezljan moj simbol, kot na ostalih vratih. Dlan sem položila na vrata in narahlo in šla preko vdolbenega simbola. Pet kraka zvezda. Na sami sredini te pa je bila runa, katere pomen je prijateljstvo.

Z drugo roko sem segla k srebrni kljuki in pritisnila nanjo, da so se vrata odprla. Vstopila sem v pisarno. Pisarna spada med manjše sobe v dvorcu. Ob zahodni in vzhodni steni so knjižne police, severna stena pa je v resnici v celoti iz okn in mi omogoča prekrasen razgled. Na sredini sobe je pisalna miza polna papirjev, pod njo pa je udobna bela preproga. Stopila sem do mize in sedla na udoben stol, katerega so blazine iz črno belega kašmirja. Vsa olajšana sem zavzdihnila. Razgledala sem se po mizi. Papirji so bili pospravljeni po kupčkih, odprta pisma so bila pospravljena v predalniku, zaprta pa so čakala na robu mize, da jih odprem in preberem napisano.

Glavo sem obrnila nazaj in se zazrla ven, skozi okno. Nebo se je že obarvalo v rumeno in nežno oranžo barvo, sonce pa se je počasi pomikalo navzdol, za gore. Ptice so letele preko neba. Sedaj bi bilo lepo zunaj stati in opazovati prizor.

Zmotilo me je trkanje.

"Oprostite, ker motim Lady, a večerja je pripravljena," me je seznanil Cassiel. Obrnila sem se k njemu in samo pokimala.Vstala sem in mu sledila po hodniku, do stopnic in po njih navzdol, do jedilnice.

Ko sem vstopila vanjo sem se odpravila za mizo in zasedla svoje mesto, na čelu mize. Pred menoj je že bil postavljen krožnik z mojo večerjo.

"Danes je za večerjo lazanja,"je naznanil in kot vedno sem zavila oči. Kot da nisem opazila. Vzela sem vilico in pričela jesti kos lazanje. Bila je odlična kot vedno. Edward zna narediti odlično hrano.

Po obedu sem se odpravila v kopalnico, kjer je že bila pripravljena kad s toplo vodo in sivkino soljo, ki je oddajala prijeten vonj. Slekla sem oblačila in jih položila na majhno omarico, v katerih so bila spravljena zdravila in povoji. Stopila sem do kadi in vanj namočila prstna roki, da bi preverila temperaturo. Bila je ravno pravšnja. Stopila sem v kad in se usedla. Glavo sem prevernila nazaj, tako da je slonela na stranici kadi. Topla voda, ki je zaobjela moje telo me je popolnoma sprostila in odgnala nejevoljo stran. Zaprla sem oči in uživala v trenutku sproščenosti.

Po dvajsetih minutah namakanja v kadi seje voda že shladila, zato mi ni preostalo drugega, kot da se skobacam ven in se ogrnem v brisačo ter si vodo telesa popivnam z njo. Ko sem bila suha, sem nase navlekla spalno srajco, katere krilo mi je segalo malo višje od kolen, rokavi pa so bili kratki s čipko prišito na robu. Bosa sem zapustila dišečo kopalnico in se napotila po hodniku do moje spalnice.

Stopila sem do svoje postelje in se skobacala nanjo. Svoje telo sem pokrila s debelo toplo odejo, glavo pa položila na udobno blazino. Čeprav je deželo že zajela pomlad, so bile noči še vedno hladne.

Bila sem izmučena in komaj sem čakala da bom lahko zaspala. S pogledom sem ošinila okno, ki je bilo zagrnjeno s tanko zaveso, in videla, da je že mrak. Nasmehnila sem se in zatisnila oči. Čakala sem, da zaplavam v spanec. In ni mi bilo potrebo čakati dolgo.

***

Odprla sem oči.

"Oh, dobro jutro Lady Leilah. Upam, da ste lepo spali. Prinesla sem vam zajtrk. Maslen rogljiček, skodelica kave in jagode. Ko boste pojedli, sem za vas pripravila oblačila. Zložena so na stolu. Dober tek," je vse zdrdrala in zapustila spalnico. Dvignila sem se v sedeč položaj in si pomela oči. S priprtimi očmi sem se razgledala po spalnici. Na nočno omarico poleg mene je bil odložen srebrn pladenj s hrano.

Zavzdihnila sem in potegnila pladenj k sebi in pojedla kar je bilo na njem pripravljeno, ter spila kavo, ki me je dodobra zbudila. Prazen pladenj sem odložila nazaj in skočila dol s postelje ter stopila do stola, kjer so bila zložena moja oblačila. Na njih pa je bilo položeno pismo. Zamežikala sem.

Segla sem po njem in ga odprla. Ven sem potegnila prepognjen list papirja in prebrala kar je napisano.

"Njim se pa mudi," sem zavzdihnila in zložila papir nazaj v ovojnico.

Mnenje? Teorije?

Nanami Momozono
12. avgust 2016
Js prisegam na fanfice sicer zato take zgodbe tezji berem, nekak mi niso. Sej ne da ne maram fantastike, glih nasprotno sam.
Pises pa dobr in js rud berm da ne bos misnla da ne.
Nexttt
12. avgust 2016
Nexttttttttttt
12. avgust 2016
A si slučajn fenica serije Supernatural? Ker tam je angel z imenom Castiel, kličejo ga pa Cass... x'D

Next
12. avgust 2016
Next
12. avgust 2016
u214828
u214828
Ne nisem fenica ker sploh neki rada ne gledam serij
12. avgust 2016
u193768
u193768
Neext
12. avgust 2016
Next, dobro napisano, samo ne vem zakaj, ampak zgodba se me ravno ne dotakne.
Ampak ne oziraj se na moje mnenje.
En debel, masten Next.
12. avgust 2016
Next
12. avgust 2016
Next
12. avgust 2016
u200267
u200267
Ideja je sicer izvirna ampak, nekaj mi ni všeč, pa ne vem točno kaj Dar za pisanje imaš, a morda to ni tvoja najboljša zgodbica? No, še vedno imaš veliko časa, da se dokažeš

Next
14. avgust 2016
Next
14. avgust 2016
Next
15. avgust 2016
Next
15. avgust 2016
Next!!!!!! Men je ful uredu, ful dobr pišeš in si me impresjonirana!!
15. avgust 2016
Če želiš poslati sporočilo v to temo, se prijavi ali včlani