Deal with the devil

Helloooo!
Evo, Kat prihaja še z eno zgodbo.
Ja, ideje kar hodijo ven... Pa jih ne uspem vseh spisati
Saj bo... Če ne letos, pa naslednje leto.
Kakorkoli. Tokrat bo malo drugačna zgodba. Po zgodbi I was feeling epic objavljam nekaj drugačnega. Upam, da vam bo všeč in da boste brale

DEAL WITH THE DEVIL - PROLOG

___________________________________________________________________________________________

Nejeverno sem strmela v dve črtici, ki sta brezobzirno strmeli vame. Bilo mi je jasno, kaj pomenita. Bila sem noseča.
Odložila sem test na umivalnik in se zastrmela v ogledalo. Bila sem utrujena, vendar ... Hkrati sem bila srečna. Imela sem dober razlog, da slavim. Uspelo mi je. Dobila sem tisto, kar sem si želela. Absolutna sem bila ponosna sama nad seboj.
Imela bom otroka ... Z njim.
Samo vprašanje je, če ga bom uspela spraviti v svoje mreže. Naredila sem velik korak. In ta korak me bo pripeljal do njega.
Čutila sem, da se moje želje uresničujejo.

_____________________________________________________________________________________________

Mnenja, teorije?

neeeext druga bralka cx

Aja tretja bralka

Next

Next

Next jej spet nova zgodbica!!!

Next!!Prolog *O*

Next!!#

DEAL WITH THE DEVIL - Prvo poglavje


____________________________________________________________________________________________

Bil je povsem običajen dan.
Zame je bil popolnoma običajen. Nič posebnega se ni dogajalo v mojem življenju. Nenazadnje sem bila povsem budna že ob petih zjutraj in se pripravljala na jutranji tek. To je bil moj ritual in za nič na svetu ga nisem hotela spreminjati.
Ko sem pretekla vsaj dva kilometra, sem se napotila domov. Bila sem preznojena, vendar mi je bilo popolnoma vseeno. Odklenila sem vrata hiše, zaklenila za seboj, nato pa se napotila naravnost pod tuš, saj sem oboževala občutek tople vode, ki je tekel po mojemu telesu. Naslonila sem glavo nazaj in razmišljala.
Danes sem imela fotografiranje za neko organizacijo. Čeprav sem sovražila ta poklic, sem od njega lepo živela. Imela sem denar, lepe obleke, potovala sem po svetu in si privoščila vse, kar sem si želela kot najstnica.
Nekoč sem živela v majhni državi po imenu Slovenija. No, ja ... Poskušala sem pozabiti na svojo preteklost. Pobegnila sem takoj, ko sem uspela, saj se v tisti deželi nisem več videla. Moj oče je bil navaden pijanec, ki me je pretepal že, če ni bilo večerje na mizi. Mama mi je umrla, ko sem imela deset let. Mogoče je ravno zato postal takšen. Kakorkoli, ko sem imela samo sedemnajst let, sem se preselila v Milano, kjer sem s trdnim delom zaslužila in se trudila, da imam popolnoma vse, kar sem si želela. Tako me je poklic pripeljal do sem, do Hollywooda. Živela sem med smetano igralcev in počutila sem se prav posebno, ker sem bila tukaj ...
“Minea, končno!” je vzkliknil moj šef, ko sem se le prikazala na snemanju. Zdel se mi je nekoliko nejevoljen.
“Zamujam?” sem vzvišeno vprašala.
“Minuto ali dve,” me je opomnil, jaz pa sem se znova naredila popolnoma hladno. Nisem smela pokazati svojega prijaznega obraza. Nikoli. Tale maska vzvišenosti mi je pomagala, da z mano delajo tako, kot se spodobi.
“V garderobo grem,” sem dejala.
V garderobi sem se preoblekla v oblačila, ki so jih dostavili, nato pa sem se zastrmela v ogledalo. Ugriznila sem se v ustnico. Imela sem dolge, rjave lase, ki so mi segali skoraj do pasu. Moje rjave oči so se razprle. Vedela sem, da bom s svojo lepoto uspela. Uspela sem se prebiti na vrh in dobila sem marsikatero delo brez odrekanja hrane.
Končno sem bila pripravljena. Fotografiranje je bilo naporno, saj je fotograf neumorno pritiskal na sprožilec naslednjih pet ur.
“Stop! Končali smo!”
Šefov glas me je prebudil. Sprostila sem mišice, saj sem bila naveličana poziranja. Nenazadnje sem komaj čakala, da dobim svoj honorar in si kaj privoščim. Mogoče kakšno potovanje. No, ja ... Šef bi me ubil, če bi odšla sredi dela.
“Minea, dobil sem ponudbo zate,” je dejal šef, ko sem šla mimo njega. Nejevoljno sem se obrnila in se zastrmela vanj.
“Ja?” sem vprašala.
“Morala bi v Atlanto,” je hitro dejal, da me ne bi izgubil. Prikimala sem njegovim besedam in čakala, da mi pove, za kaj bi me najeli. “Fotografirala bi se za eno organizacijo. Z živalmi. Mislim, plačilo je več kot odlično.”
Denar. Samo ta je bil pomemben.
“Kdaj?” sem zdolgočaseno vprašala.
“Jutri zjutraj bi šla,” je dejal. “Boš sprejela?”
Obotavljala sem se.

__________________________________________________________________________________________

mnenja, teorije?

neeext itak da bo sprejela

to ime je meni tako vsec

Next jp sprejela bo

neext sprejela bo in ta vodja te organizacije je 100 % ian

hvala vsem sedmim. se kaksen Next?

jz plis